c S

Slovenija je prevzela predsedovanje Barcelonski konvenciji

06.12.2023 08:11

Okoli štiristo predstavnikov sredozemskih držav se je zbralo v Portorožu, na 23. zasedanju držav pogodbenic Barcelonske konvencije – Konference za Sredozemlje COP 23 (angleško Contracting parties – COP), med njimi več kot polovica visokih predstavnikov 21 držav Sredozemlja. V imenu Slovenije, kot nove predsedujoče konvenciji, je zbrane delegate uvodoma nagovorila državna sekretarka Maša Kociper.

O enakih temah, kot predstavniki celega sveta trenutno razpravljajo v Dubaju na podnebni konferenci, se bomo tudi tukaj, v Portorožu, osredotočili na naše Sredozemlje, pri čemer je potreben tako globalen kot tudi medgeneracijski pogled na situacijo, je poudarila državna sekretarka Maša Kociper. Pri tem je izpostavila pomen portoroške ministrske deklaracije, ki jo bodo pogodbenice sprejemale na tem zasedanju, in s katero se bodo države zavzele za ukrepe hitrejšega zelenega prehoda in za investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost. »Prepričani smo, da bodo ministri držav članic konvencije naredili vse, da se odločitve, zapisane v deklaracijo, prelijejo v konkretna dejanja. Eden od načinov, da to zagotovimo, je tudi ta, da je v proces priprave vključena strokovna javnost.«

Slovenija, ki gosti tokratno zasedanje in prevzema dveletno predsedovanje, je z izbranim sloganom “Zeleni prehod v Sredozemlju: od odločitev k dejanjem” poudarila prav prehod k dejanjem; za dosego trajnostnega razvoja Sredozemlja in za zeleni prehod v praksi. In kot je poudarila Kociprova, se moramo za zagotovitev trajnostne prihodnosti Sredozemlja resnično zavedati pomembnosti skupnega delovanja ter sodelovanja med organizacijami. »Če se želimo izogniti uničujoči nevihti in pluti z blagimi vetrovi trajnostnega razvoja in zelenega prehoda, moramo vsekakor preiti od odločitev k dejanjem; tako kot naš slogan – in mlade generacije – zahtevajo od nas.«

Z uradnimi nagovori so ob začetku zasedanja zbrane delegate nagovorile še Fatma Varank, namestnica ministra za okolje, urbanizacijo in podnebne spremembe Turčije in predsednica predsedstva pogodbenic Barcelonske konvencije, Elizabeth Maruma Mrema, namestnica izvršne direktorice Programa Združenih narodov za okolje (angleško Unated Nations Environment Programe – UNEP) ter Tatjana Hema, koordinatorica Sredozemskega akcijskega načrta UNEP/MAP (angleško Mediterraneen Action Plan – MAP). Poudarile so predvsem pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sredozemlju z ukrepi proti onesnaženju in podnebnim spremembam, s katerimi se sooča ves svet.

Na konferenci, ki v Portorožu poteka do petka, 8. decembra 2023, bodo aktivno sodelovali ne le visoki predstavniki vlad držav pogodbenic Barcelonske konvencije, ampak tudi predstavniki strokovno-znanstvenih institucij, nevladnih organizacij in predstavniki mladih. Poleg zasedanja pogodbenic in ministrskega zasedanja, ki bo v četrtek, 7. decembra 2023, so vsak dan na sporedu tudi stranski dogodki.

Na enem od današnjih stranskih dogodkov o čezmejnem sodelovanju od izvira do morja – Donava, Sredozemsko morje in Črno morje – z naslovom Najboljše prakse sodelovanja (angleško Best Practices of Cooperation) so bile predstavljene pobude in predlogi za aktivno sodelovanje vseh treh regij. Rdeča nit je bila – tako kot je slogan predsedovanja - premik od odločitev k dejanjem. Izpostavljena je bila nujnost izmenjave podatkov monitoringa, preprečevanja in odstranjevanja odpadkov na morju ter skupnega cilja zmanjševanja posledic podnebnih sprememb v vseh treh regijah. V razpravi sta bili izpostavljeni dve ključni akciji: potreba po vzpostavitvi sistema za zgodnje opozorilo pred nevarnostjo onesnaženja voda za kemične in druge nevarne snovi (angleško Early Warning System) in vzpostavitev skupnega regionalnega Načrta o čezmejnem sodelovanju med državami v primeru velikih nesreč, saj v primeru razlitja nevarnih snovi, te pridejo tudi do morskega okolja.

Slovenija si kot pogodbenica prizadeva za uveljavljanje ekosistemskega pristopa pri načrtovanju razvoja s krepitvijo pomena modrih in zelenih koridorjev pri prostorskem načrtovanju in upravljanju za ohranjanje obalne in morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z  upravljanjem območij na kopnem, obali in morju, vključno s sodobnimi ukrepi za preprečevanje in ravnanje v primeru onesnaženj in drugih ekoloških nesreč. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom za zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje biotske raznovrstnosti.

Na uradni spletni strani so objavljene podrobnejše informacije o predsedovanju Slovenije Barcelonski konvenciji 2024–2025.

Slovenija predsedovanje prevzema od Turčije, čez dve leti pa ga bo predala Egiptu.

  • Ministrstvo za naravne vire in prostor