Slovenija izpolnjuje obveznosti po Skupni konvenciji

Slovensko delegacijo na pregledovalnem sestanku sestavljajo predstavniki Uprave za jedrsko varnost, ARAO - Agencije za radioaktivne odpadke, Nuklearne elektrarne Krško d.o.o. in Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju.

Delegacija je uspešno predstavila stanje na tem področju v naši državi ter odgovarjala na številna podrobna vprašanja drugih držav pogodbenic.

Države pogodbenice so v okviru predstavitve slovenskega poročila kot primere zelo uspešnega in zglednega ravnanja prepoznale naslednje dosežke:

• Slovenija ima napredno nacionalno strategijo ravnanja z radioaktivnimi odpadki, v okviru katere aktivno pristopa k iskanju različnih možnosti za zmanjševanje količine vseh vrst radioaktivnih odpadkov,
• v Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 so uvedeni podrobni in merljivi kazalniki za doseganje ključnih ciljev in strategij, namenjeni učinkovitemu spremljanju napredka in izvajanja predvidenih strateških ukrepov,
• v obdobju 2021–2023 so v jedrski elektrarni Krško z nakupom in uporabo nove opreme uspeli zmanjšati sevalno obremenitev zaposlenih, ki delajo z radioaktivnimi odpadki,
• izvajajo se preventivni ukrepi za odkrivanje zapuščenih virov sevanja, ki zaidejo med odpadne kovine,
• uspešno vključevanje javnosti in družbeno politična zavezanost pri izvajanju programa za odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, in
• Slovenija ima celostni pristop odlaganja vseh radioaktivnih odpadkov, tako tistih iz jedrskega gorivnega cikla, kot tistih nastalih pri malih povzročiteljih.

Prepoznani so bili naslednji izzivi za prihodnost:

• izgradnja in obratovanje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem,
• dogovor z Republiko Hrvaško v zvezi z razgradnjo jedrske elektrarne Krško, odlaganja radioaktivnih odpadkov in ravnanja z izrabljenim gorivom,
• ohranjanje tehničnih zmogljivosti jedrskih objektov in pristojnih upravnih organov,
• vpliv morebitne razširitve jedrskega programa na obstoječi nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (sprememba inventarja, možnost odlaganja odpadkov, ki bi nastali z razširitvijo jedrskega programa v obstoječe kapacitete odlaganja), in
• zagotavljanje potrebnih zmogljivosti (človeških in finančnih virov) za potrebe razvijajočega se programa miroljubne uporabe jedrske energije.

Predstavitve poročil v prvem tednu sestanka potekajo istočasno v osmih skupinah. Slovenska delegacija spremlja tudi predstavitve nekaterih drugih držav. V drugem tednu sestanka bo potekalo plenarno zasedanje pogodbenic.

Na spletni strani Mednarodne agencije za atomsko energijo je objavljena izjava za javnost o pregledovalnem sestanku in video posnetek uvodnega plenarnega zasedanja.

• Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, 19.3.2025