Zagovornik je bil anonimno seznanjen z domnevno diskriminatorno prakso podjetja s področja kovinostrugarstva pri izplačilu nagrade iz naslova poslovne uspešnosti oziroma t. i. božičnice za leto 2023. Iz prijave diskriminacije je izhajalo, da se je podjetje odločilo nagrado izplačati samo zaposlenim, ki bodo v obdobju, za katero se izplačuje, delali vsaj 174 ur, pri čemer bo nagrada sorazmerno nižja tudi glede na dejansko odsotnost z dela.
Zagovornik se je nagibal k ugotovitvi posredne diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, nosečnosti in starševstva. Merila za izplačilo božičnice so bila sicer določena enako za vse zaposlene, negativne posledice pa so povzročila le tistim, ki so bili med letom bolni oziroma so morali biti z dela odsotni zaradi rojstva in skrbi za otroka oziroma druge družinske člane.
"Posredna diskriminacija po zakonu o varstvu pred diskriminacijo obstaja, kadar je oseba ali skupina oseb z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot druge osebe," so zapisali pri zagovorniku.
>> Več: Prikrajšani zaposleni po prijavi diskriminacije prejeli celotno božičnico
