9. junija, na dan, ko bodo potekale evrovolitve, bomo na referendumu torej odločali tudi o tem, ali naj imajo volivci s pomočjo preferenčnega glasu tudi pri volitvah v državni zbor (DZ) večjo moč odločanja o tem, kdo bo sedel na poslanske stolčke. Volivci, ki si želijo sami izbrati in glas oddati kandidatu za poslanca z imenom in priimkom, ne pa zgolj obkrožati kandidata, ki ga je določila stranka, bodo referendum podprli.
Če bo referendum uspel, bo to signal za vlado, naj spremeni zakonodajo tako, da bomo na volitvah v DZ poleg stranke izbrali tudi kandidata, ki ga želimo videti v parlamentu, podobno kot to že počnemo pri izbiri poslancev, ki jih Slovenija pošlje v Bruselj.
Ker je referendumsko vprašanje zelo splošno in način, na katerega naj bi bil preferenčni glas uveljavljen, sploh ni omenjen, bodo volivci politikom tu pustili močno proste roke pri spravljanju teorije v prakso.
Najverjetneje je pričakovati, da bo, če volivci referendum podprejo, udejanjena nekakšna različica sistema, ki že velja za volitve v evropski parlament, kjer se poslanski stolčki med stranke delijo po d'Hondtovem sistemu, kateri strankarski kandidati se usedejo nanje, pa po relativnem preferenčnem glasu, ki se upošteva le, če so izpolnjeni zahtevani pogoji.
>> Več: Preferenčni glas tudi na volitvah v DZ, kot je to pri evrovolitvah?