c S

Predlog za začetek postopka sprememb ustave glede ustavnega sodišča na komisiji ni prejel podpore

07.02.2025 15:45 Ustavna komisija je po skoraj letu dni nadaljevala obravnavo predloga za začetek postopka sprememb treh členov ustave, ki bi med drugim prinesel diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev. Predlog na ni prejel zadostne podpore poslancev.

Vladni predlog za začetek postopka za spremembo 160., 161. in 162. člena ustave uvaja diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, ki jih bo obravnavalo. S predlogom bi seznam kvalificiranih predlagateljev, ki na ustavno sodišče lahko podajo zahtevo za presojo ustavnosti in jih zdaj določa zakon, zapisali v ustavo. S spremembami ustave pa bi predvideli tudi možnost prenosa določenih pristojnosti ustavnega sodišča na drugo sodišče.

Strokovna skupina, ki jo sestavljajo Ciril Ribičič, Samo Bardutzky in Zdravko Stare, vodi in koordinira pa jo Igor Kaučič, v mnenju, ki so ga pripravili, ugotavlja, da so predlagane spremembe nujne, potrebne in utemeljene, zato je ustavni komisiji DZ-ja predlagala sprejem sklepa, s katerim bi DZ predlagal, da začne postopek za spremembo ustave.

Na glasovanju pa je tak predlog sklepa podprlo osem poslancev Svobode, sedem glasov proti pa so prispevali poslanci opozicijskih strank SDS in NSi ter koalicijski poslanec SD-ja Jonas Žnidaršič. Ta se je pri glasovanju zmotil, so naknadno pojasnili v poslanski skupini SD-ja. Za sprejem sklepa in torej zeleno luč začetku postopka bi zanj morala glasovati dvotretjinska večina izmed 15 navzočih poslancev, torej deset.

Delovanje sodišča po oceni komisije zaradi preobremenjenosti oteženo

Po Kaučičevih besedah je sicer ta vladni predlog sprememb ustave eden najobsežnejših predlogov doslej, te bi prinesle globok poseg v sistem sodnega odločanja, vplivale ne bi le na delo ustavnega sodišča, temveč tudi na delo in odločanje rednega sodstva, zlasti upravnega, je izpostavil.

Člani strokovne skupine se v mnenju, ki ga je na seji predstavil Ribičič, strinjajo, da je delovanje ustavnega sodišča zaradi preobremenjenosti oteženo. Zavzeli so se, da se v ustavi opredeli tudi funkcija ustavnega sodišča, a opozorili, da so napačna pričakovanja, da bodo ustavni sodniki ob sprejemu predlaganih sprememb imeli manj obveznosti. Član skupine Stare pa meni, da spremembe niso nujne, ker bi bilo izboljšave mogoče doseči z organizacijskimi in kadrovskimi posegi.

Glede pooblaščenih predlagateljev postopka pred ustavnim sodiščem del strokovne skupine meni, da morajo te zapisati v ustavo, in ne v zakon. Če bi pa dopuščali možnost slednjega, pa naj se taka zakonska rešitev sprejema z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Menijo tudi, da med predlagatelje ni treba uvrščati predsednika republike, pač pa bi ta lahko dobil možnost zahtevati oceno ustavnosti pred razglasitvijo zakona.


>> Več: Predlog za začetek postopka sprememb ustave glede ustavnega sodišča na komisiji ni prejel podpore