Člani odbora pa so prav tako podprli novelo zakona o sodnem registru.
Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj
Novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je vložila skupina poslancev koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice. Predlog predvideva pridobitev odškodnine iz državne sheme ne glede na državljanstvo žrtve. Kot je pojasnila prvopodpisana pod predlog Lucija Tacer (Gibanje Svoboda), s tem uresničujejo priporočili varuha človekovih pravic iz zadnjih dveh letnih poročil.
Tako s predlogom črtajo formalni pogoj državljanstva Republike Slovenije ali druge države članice EU-ja za pridobitev odškodnine iz državne sheme. Kot je povedala Tacer, je to pomembno zlasti v kontekstu boja proti trgovini z ljudmi, saj žrtve navadno nimajo urejenega stalnega prebivališča ali državljanstva. Druga sprememba pa uvaja možnost, da se aktivno legitimiran tožnik, torej upravičenec do odškodnine, odpove sodnemu varstvu in s tem hitreje pridobi odškodnino.
Predlog podpira tudi vlada, saj je po besedah državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Igorja Šoltesa omenjena sprememba tudi v sozvočju z evropskim pravnim redom, prav tako je ministrstvo glede tega vprašanja prejelo kar nekaj pobud različnih civilnih gibanj in organizacij.
Finančne posledice, ki jih prinaša zakon, pa je po njegovih besedah sicer težko predvideti. Te so namreč odvisne od števila vlog za odškodnino, povezane z odločitvijo žrtve, ali bo uporabila to sodno pot. Prav tako so odvisne od teže kaznivih dejanj in posledic, ki jih trpijo žrtve. Vlada prav tako podpira rešitev, ki se nanaša na možnost odpovedi pravici do pravnega sredstva. Po Šoltesovih besedah je namreč čimprejšnje izplačilo odškodnine žrtvi precejšnjega pomena.
Nasprotovanje predlogu koalicijskih poslanskih skupin so izrazili le v poslanski skupini SDS-a, saj jih skrbijo finančne posledice, ki jih prinaša, ter morebitne zlorabe.
