DS je določbe izpodbijal, ker naj ne bi bile ustrezno prilagojene položaju DS-ja in ne dovolj jasne. Po oceni ustavnega sodišča pa niso v neskladju z ustavo.
Državni svet je zatrjeval neskladje izpodbijanih določb z načeli jasnosti in pomenske določljivosti predpisov (2. člen ustave), delitve oblasti (drugi stavek drugega odstavka 3. člena ustave) ter enakosti (drugi odstavek 14. člena ustave), in sicer z vidika njihove uporabe pri delovanju DS-ja oz. njegovih članov.
Po stališču DS-ja naj izpodbijana ureditev ne bi bila dovolj jasna in določna, čim bolj natančna zakonska ureditev pa naj bi bila pomembna zaradi specifičnosti položaja DS-ja in delovanja njegovih članov. DS je namreč že po ustavi zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.
Ustavno sodišče je presodilo, da se položaji članov DS-ja in drugih zavezancev po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije z vidika instituta nasprotja interesov ne razlikujejo tako bistveno, da bi morala biti ureditev nasprotja interesov za državne svetnike drugačna.
Pojasnilo je, da iz izpodbijanih določb jasno izhaja, da te veljajo za vse uradne osebe v smislu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, med drugim tudi za funkcionarje, razen kadar je izločitev uradne osebe posebej urejena z drugim zakonom. Poudarilo je, da je pojem nasprotje interesov opredeljen v izpodbijanem zakonu in da je na ta način v zadostni meri zamejena njegova možna vsebina.
Glede navedb DS-ja, da je pri ugotavljanju nasprotja interesov pomembna opredelitev pojmov osebni, poslovni in politični stik, pri čemer zakon o integriteti in preprečevanju korupcije teh pojmov ne opredeljuje, je ustavno sodišče obrazložilo, da gre za nedoločne pravne pojme, ki jih na abstraktni ravni ni mogoče v celoti opredeliti, temveč se njihova vsebina prilagaja raznolikim dejanskim okoliščinam v posameznih primerih.
