c S

Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v juliju 2024

01.08.2024 13:16 V mesecu juliju je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov predsedovala Ruska federacija. Ključna dogodka meseca sta bili odprti razpravi o multilateralizmu in Bližnjem vzhodu, ki ju je vodil ruski minister za zunanje zadeve Lavrov. Predsedstvo je organiziralo tudi odprto razpravo o sodelovanju OZN z nekaterimi regionalnimi organizacijami (CSTO, CIS, SCO).

Varnostni svet se še vedno osredotoča na razmere na Bližnjem vzhodu. Visoka koordinatorka za humanitarno pomoč v Gazi Kaag je v začetku meseca poročala o delovanju mehanizma na podlagi resolucije VS OZN 2720, VS se je 26. julija seznanil tudi z aktualnimi humanitarnimi razmerami v Gazi.

Slovenija, Jordanija in Katar so pred začetkom redne donatorske konference za UNRWA (ang. Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East - Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu) 12. julija organizirale medijsko predstavitev zavez, ki jo je skupaj s predstavnikoma Jordanije in Kuvajta ter ob prisotnosti generalnega komisarja UNRWA ter vrste podpornic podala ministrica Fajon. Gre za pobudo, katere glavni cilj je močan signal politične podpore agencije v času, ko se sooča s finančnimi, političnimi in operativnimi izzivi. Seznam zavez ponuja usmeritev državam glede sodelovanja z UNRWA. Zavezam se je doslej pridružilo že več kot 120 držav, med njimi vse članice Varnost nega sveta OZN in vse novoizvoljene članice, ki bodo svoj mandat začele v 2025.

Varnostni svet je 17. julija opravil redno trimesečno odprto razpravo o Bližnjem vzhodu. Države so se v razpravi osredotočile na politična sporočila – rešitev dveh držav, priznanje Palestine ter njeno članstvo v OZN, pozivi k mednarodni mirovni konferenci. Poudarjena je bila tudi širša regionalna dimenzija. Ta je bila večkrat izpostavljena tudi v julijskih razpravah Varnostnega sveta o Siriji, Jemnu, Libanonu ter napadu z brezpilotnim letalom na Tel Aviv, za katerega so odgovornost prevzeli jemenski Hutiji,, in povračilnim napadom Izraela na cilje v pristanišču Hodejda v Jemnu.

Slovenija je podprla sklic izrednega sestanka o Ukrajini 9. julija, ki je sledil napadu na otroško bolnišnico v Kijevu, ki sta ga predlagali nosilki humanitarnega dosjeja o Ukrajini Francija in Ekvador. Večina članic je obsodila napad na bolnišnico, več držav je zahtevalo prenehanje uporabe eksplozivnih orožij v gosto poseljenih območjih. Na zahtevo RF je VS 25. julija ponovno razpravljal o dobavah orožja Ukrajini, pri čemer je Slovenija ponovila pravico do samoobrambe po 51. členu Ustanovne listine OZN ter izpostavila dobave orožja ruski strani, ki predstavljajo kršitve sprejetih resolucij VS.

Varnostni svet se še vedno osredotoča na razmere na Bližnjem vzhodu. Visoka koordinatorka za humanitarno pomoč v Gazi Kaag je v začetku meseca poročala o delovanju mehanizma na podlagi resolucije VS OZN 2720, VS se je 26. julija seznanil tudi z aktualnimi humanitarnimi razmerami v Gazi.

Slovenija, Jordanija in Katar so pred začetkom redne donatorske konference za UNRWA (ang. Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East - Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu) 12. julija organizirale medijsko predstavitev zavez, ki jo je skupaj s predstavnikoma Jordanije in Kuvajta ter ob prisotnosti generalnega komisarja UNRWA ter vrste podpornic podala ministrica Fajon. Gre za pobudo, katere glavni cilj je močan signal politične podpore agencije v času, ko se sooča s finančnimi, političnimi in operativnimi izzivi. Seznam zavez ponuja usmeritev državam glede sodelovanja z UNRWA. Zavezam se je doslej pridružilo že več kot 120 držav, med njimi vse članice Varnost nega sveta OZN in vse novoizvoljene članice, ki bodo svoj mandat začele v 2025.

Varnostni svet je 17. julija opravil redno trimesečno odprto razpravo o Bližnjem vzhodu. Države so se v razpravi osredotočile na politična sporočila – rešitev dveh držav, priznanje Palestine ter njeno članstvo v OZN, pozivi k mednarodni mirovni konferenci. Poudarjena je bila tudi širša regionalna dimenzija. Ta je bila večkrat izpostavljena tudi v julijskih razpravah Varnostnega sveta o Siriji, Jemnu, Libanonu ter napadu z brezpilotnim letalom na Tel Aviv, za katerega so odgovornost prevzeli jemenski Hutiji,, in povračilnim napadom Izraela na cilje v pristanišču Hodejda v Jemnu.

Slovenija je podprla sklic izrednega sestanka o Ukrajini 9. julija, ki je sledil napadu na otroško bolnišnico v Kijevu, ki sta ga predlagali nosilki humanitarnega dosjeja o Ukrajini Francija in Ekvador. Večina članic je obsodila napad na bolnišnico, več držav je zahtevalo prenehanje uporabe eksplozivnih orožij v gosto poseljenih območjih. Na zahtevo RF je VS 25. julija ponovno razpravljal o dobavah orožja Ukrajini, pri čemer je Slovenija ponovila pravico do samoobrambe po 51. členu Ustanovne listine OZN ter izpostavila dobave orožja ruski strani, ki predstavljajo kršitve sprejetih resolucij VS.

  • Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve