c S

Odločitve vlade s seje vladnega odbora

07.06.2023 07:29

Na sejah vladnih odborov je vlada med drugim soglašala s predlogom amandmaja k predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi, sprejela mnenje o zahtevi državnega sveta za ponovno odločanje o noveli zakona o izvrševanju proračunov in sprejela Poslovni in finančni načrt Eko sklada za leto 2023.

Vlada soglaša s predlogom amandmaja k predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi

Vlada je na 48. redni seji določila besedilo predloga zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi. Predlog zakona ureja položaj sodnika, ki je imenovan na mednarodno sodišče, in tam, poleg sodniške funkcije v Republiki Sloveniji, opravlja funkcijo sodnika mednarodnega sodišča. Funkcijo sodnika na mednarodnem sodišču pa ne opravlja polni delovni čas, ampak v manjšem deležu od polnega delovnega časa (krajši delovni čas), odvisno od načina dela sodišča in pripada zadev.
Po proučitvi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, je vlada na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela predlog amandmaja, katerega namen je, da besedilo nove določbe ne bo dopuščalo nobenega dvoma o ustavni skladnosti.

Vlada o zahtevi državnega sveta za ponovno odločanje o noveli zakona o izvrševanju proračunov

Vlada je danes na seji odbora za gospodarstvo sprejela mnenje o zahtevi državnega sveta za ponovno odločanje državnega zbora o noveli Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024. Vlada državnemu zboru predlaga, da znova podpre novelo zakona.
Vlada meni, da je sprejeti rebalans proračuna za leto 2023 kljub očitkom državnega sveta usmerjen k podpori gospodarstvu in pomoči državljanom. Ker so razmere na trgu energentov zdaj bistveno manj nepredvidljive, kot so bile pri pripravi sprememb proračuna za leto 2023, je vlada rezervo za ta namen v rebalansu proračuna prilagodila dejanskim razmeram na trgu.

Raven izdatkov za investicije in investicijske transfere vlada ohranja v enaki višini, kot je bilo načrtovano v spremembah poračuna za leto 2023. K temu bo prispevalo črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive 2014-2020, finančne perspektive 2021-2027 in Mehanizma za okrevanje in odpornost. Poleg tega so za leto 2023 v rebalansu proračuna načrtovane tudi razvojne spodbude za gospodarstvo.

Vlada ob tem odločno zavrača trditve, da reprezentativnih združenj občin ne obravnava kot enakovrednih partnerjev. Dogovarjanje o višini povprečnine sodi med njene prioritete predvsem v postopku priprave državnega proračuna. Vlada je ob tem v nezavidljivem položaju, saj dogovor želi skleniti, pri tem pa nosi odgovornost za vzdržnost javnih financ. Upoštevanje razvojnih ambicij države in zakonskih obveznosti ob hkratnem upoštevanju fiskalnih zavez vlado sili, da mora v postopkih usklajevanja doseči tak dogovor, ki bo tudi v prihodnjih letih vzdržen za javne finance tako na državni kot na lokalni ravni. Leta 2024 bodo namreč znova veljala fiskalna pravila.

Ob tem je vlada v mnenju spomnila, da lahko občine že na podlagi veljavnih predpisov prejmejo dodatna sredstva iz državnega proračuna na neposreden ali posreden način. Pri sklepanju dogovora o višini povprečnine oziroma njenem dvigu na 700 evrov je vlada sicer že upoštevala dvig plač, dogovorjen oktobra lani, prav tako je upoštevala inflacijo v višini 8,1 odstotka. V rebalansu so med drugim zagotovljena tudi sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, ki bodo letos višja kot lani, ter sofinanciranje programov in investicij na lokalni ravni.

Poleg tega je na odhodke občin po mnenju vlade pozitivno vplivala določitev najvišje drobnoprodajne cene zemeljskega plina in elektrike, ki velja tudi za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Regulacija bo veljala celo leto 2023. Prav tako je vlada pripravila različne ukrepe, ki bodo omilili podražitve vrtcev za starše, višajo pa se tudi pragovi za socialne transferje, kar pomeni, da bodo višji in staršem lažje dostopni.

V tej luči vlada meni, da sprejeti rebalans proračuna za leto 2023 omogoča ustrezno financiranje vseh področij, ki so v predlogu odložilnega veta izpostavljena, seveda ob hkratni skrbi za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Poslovni in finančni načrt Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada za leto 2023 

Vlada je na odboru sprejela tudi Poslovni in finančni načrt Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2023, ki ga je nadzorni svet Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada obravnaval na 14. redni seji  dne 2. 3. 2023.

Poslovni in finančni načrta Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2023 predvideva, da bo Eko sklad za dejavnost ugodnega kreditiranja naložb na področju varstva okolja v letu 2023 zagotovil predvidoma do 50 milijonov EUR kreditnih sredstev.

Na podlagi zakona o učinkoviti rabi energije bo Eko sklad tudi v letu 2023 nadaljeval z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud za program izboljšanja energetske učinkovitosti. Ocenjujemo, da bo na podlagi zakona o učinkoviti rabi energije zbranih 39,5 mio EUR, zato bo za ta namen zagotovljeno 25,3 mio EUR novo razpisanih sredstev, 10 mio EUR za izplačilo že prejetih vlog na javnem pozivu SUB 74, ter 3,95 mio EUR za financiranje programa Borzen, stroške Eko sklada, subvencioniranje obrestne mere in svetovalcev ENSVET.

Eko sklad bo tudi v letu 2023 nadaljeval z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud s sredstvi Sklada za podnebne spremembe, s katerimi bo zagotovljenih 161,65 mio EUR. Od tega bo za nove ukrepe namenjenih do 24 mio EUR za spodbude socialno šibkim za ukrepe v stavbah, 15 mio EUR za spodbude občanom za naložbe OVE in URE, 3 mio EUR za spodbude za skoraj ničenergijske stavbe, 10 mio dodatnih sredstev za nakup vozil za izvajanje potniškega prometa ter 6 mio EUR za nakup električnih vozil za fizične osebe.

Eko sklad bo na podlagi sprejetega načrta v letu 2023 ponovno izvedel tudi javne razpise za sofinanciranje aktivnosti nevladnih organizacij v skupni višini do 970.141,75 EUR.

Vlada je ob tem določila tudi, da se določi delež zbranih sredstev iz prispevka za energetsko učinkovitost v letu 2023 v višini 1.800.000 EUR, ki je prihodek Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, in se porabi za izvajanje programa izboljšanja energetske učinkovitosti.

Nakup novih vozil za izvajanje potniškega prometa

Na današnji seji vladnega odbora je vlada sprejela sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2023-2026 spremeni projekt »Nakup novih vozil za izvajanje potniškega prometa«.
Zaradi sprememb in povečanih potreb in koristi izvajanja ukrepa na področju trajnostne mobilnosti se izhodiščna vrednost projekta iz 7.000.000,00 EUR zvišuje na 17.000.000,00 EUR. Investicija se bo izvajala skladno s predvidenim časovnim načrtom do 31. 12. 2023.

Predlog novelacije navedenega projekta upošteva načrtovano porabo v okviru Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023.

Presežek prihodkov Slovenskega inštituta za standardizacijo za razvoj dejavnosti in informacijskega sistema

Na seji odbora je vlada sprejela sklep, da se presežek prihodkov nad odhodki Slovenskega inštituta za standardizacijo (SIST) iz leta 2022 pri izvajanju dejavnosti v javnem interesu v vrednosti dobrih 165.688 evrov nameni za opravljanje in razvoj dejavnosti. Presežek pri izvajanju tržne dejavnosti v vrednosti dobrih 85.653 evrov pa se nameni za razvoj informacijskega sistema.

Ustanoviteljica Slovenskega inštituta za standardizacijo je Vlada RS. Upravni odbor, v soglasju z ustanoviteljico, sprejme letno poročilo o delu, finančni načrt in zaključni račun inštituta. Inštitut je v zaključnem računu za leto 2022 izkazal presežek prihodkov nad odhodki v skupni vrednosti dobrih 251.341 evrov. Iz poslovnega poročila je razvidno, da je SIST v letu 2022 izpolnil vse zastavljene cilje iz Programa dela in finančnega načrta za leto 2022 ter opravil vse naloge v skladu z Zakonom o standardizaciji in Uredbo o evropski standardizaciji.

Slovenski inštitut za standardizacijo je v letu 2022 prejel iz proračuna 1.644.633 evrov in porabil dobrih 1.443.906 evrov. Nastal je presežek prihodkov nad odhodki v vrednosti dobrih 251.341 evrov. Proračunska sredstva v vrednosti 1.644.633 evrov, ki jih bo inštitut prejel v letu 2023, ne zadostujejo za pokritje vseh stroškov poslovanja inštituta. Nastali presežek iz leta 2022 bodo porabili za kritje stroškov povišanja plač v vrednosti dobrih 101.034 evrov, za kritje višjih stroškov udeležbe sestankov tehničnih delovnih teles, ki bodo potekala v živo (prej so zaradi epidemije covid-19 potekala na daljavo), za nadgradnjo informacijskega sistema in za dokončanje projektov, ki so bili začeti v letu 2022, končani pa bodo v letu 2023.

Vlada je sprejela Letno poročilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada za leto 2022

Vlada je sprejela Letno poročilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada za leto 2022 z revizorjevim poročilom.
V letu 2022 je Stanovanjski sklad Republike Slovenije javni sklad realiziral presežek odhodkov nad prihodki v višini 21.690.475 EUR. Z upoštevanjem računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja je realizirano zmanjšanje sredstev na računih v višini 2.550.772 EUR kot rezultat poslovanja z lastnim premoženjem v letu 2022. Vlada Republike Slovenije je sprejela odločitev, da ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki predstavlja zmanjšanje namenskega premoženja javnega sklada.

Informacija o sodelovanju Republike Slovenije pri projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja v BiH »EU za nadaljnji razvoj statističnega sistema v BiH« (BA 19 IPA ST 01 23)

Na odboru se je vlada seznanila z informacijo o sodelovanju Republike Slovenije pri projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja v BiH »EU za nadaljnji razvoj statističnega sistema v BiH«. Namen projekta je povečati obseg statističnih podatkov v BiH in usklajenosti s pravnim redom ter standardi EU na področju statistike s krepitvijo institucionalne zmogljivosti statističnega sistema BiH in z izboljšanjem poslovnih statistik, statistike turizma, delovne sile, informacijske družbe ter plačilne bilance. Statistični urad RS želi sodelovati pri razpisanem projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja v BiH kot sodelujoči partner. Okrepljena zmogljivost statističnega sistema BiH bi pripomogla k boljšemu izpolnjevanju zahtev EU na področju statistike in posledično k hitrejšemu napredku v procesu vključevanja BiH v EU.

Statistični urad RS že vrsto let dobro sodeluje s statističnimi institucijami v BiH na področju statistike. Prenos znanj in preizkušenih rešitev je ključnega pomena za nadaljnji razvoj in modernizacijo nacionalnih statističnih sistemov in uveljavljena dobra praksa v Evropskem statističnem sistemu.

  • Vlada Republike Slovenije