Vlada soglaša s predlogi amandmajev k noveli Zakona o nalogah in pooblastilih policije
Na današnji seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije soglašala s predlogi amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije.
S predlaganimi amandmaji se v največji možni meri upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije, ki jih je podala z vidika skladnosti predlaganega zakona z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika.
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve
Soglasje vlade k Poslovnemu načrtu ARAO - Agencije za radioaktivne odpadke za leti 2025 – 2026
Na današnji seji Odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije dala soglasje k Poslovnemu načrtu ARAO za leti 2025 in 2026, ki ga je sprejel upravni odbor ARAO - Agencije za radioaktivne odpadke na svoji 5. redni seji dne 7. 11. 2024.
Upravni odbor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) je na svoji 5. redni seji, ki je potekala 7. novembra 2024, sprejel Poslovni načrt ARAO za leti 2025 in 2026 (PN 25-26). Načrt določa ključne dejavnosti in cilje na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter drugih strokovno-tehničnih nalog, ki jih ARAO izvaja v skladu z zakonodajo in strateškimi usmeritvami.
Poslovni načrt ARAO za leti 2025 in 2026 vključuje:
Za izvedbo načrtovanih aktivnosti bo ARAO v obdobju 2025–2026 povečal število zaposlenih s trenutnih 27 na predvidenih 33 do konca leta 2026 in ob koncu leta 2027 37 zaposlenih. Sredstva za financiranje dejavnosti ARAO v letih 2025 in 2026 so zagotovljena v proračunu RS v Načrtu razvojnih programov 2023 -2026.
Izgradnja odlagališča NSRAO ostaja ena od prednostnih nalog, saj bo omogočila trajno rešitev za odlaganje odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško ter drugih institucionalnih odpadkov. Prav tako bo ARAO nadaljeval z izvajanjem okolijskega monitoringa, pripravo varnostnih analiz in sodelovanjem z domačimi in mednarodnimi partnerji.
Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Povečanje namenskega premoženja Slovenskega podjetniškega sklada
Na odboru je vlada razporedila sredstva iz kupnin za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Slovenski podjetniški sklad – SPS), in sicer v vrednosti dobrih 47 tisoč evrov. S tem pa razveljavila sklep z dne 24. septembra 2024 o povečanju namenskega premoženja sklada.
SPS je upravičen do sredstev iz naslova kupnin v vrednosti 47.160,50 evrov, kar predstavlja seštevek prilivov z dne 5. aprila 2024 v vrednosti 33.643,54 evrov in z dne 5. julija 2024 v vrednosti 13.516,96 evrov. Sredstva bo namenil ukrepom za spodbujanje podjetništva, še posebej za mikrokredite, covid mikrokredite in likvidnostne kredite.
Vlada je s sklepom št. 47602-17/2024/3 z dne 24. septembra 2024 razporedila sredstva iz naslova kupnin v vrednosti 258.332,99 evrov za povečanje namenskega premoženja SPS. Vendar je ministrstvo naknadno ugotovilo, da ta sklep predstavlja razpoložljiva sredstva na dan 15. aprila 2024 in 18. julija 2024 v skupni vrednosti 258.332,99 evrov in ne priliva sredstev dne 5. aprila 2024 v vrednosti 33.643,54 evrov in priliva sredstev z dne 5. julija 2024 v vrednosti 13.514,96 evrov. Vlada je zato sklep št. 47602-17/2024/3 z dne 24. septembra 2024 razveljavila in preneha veljati.
Družba za svetovanje in upravljanje na podlagi Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, in vladnega sklepa z dne 28. septembra 1995 sredstva od prodaje premoženja kvartalno prenese v proračun Republike Slovenije. Ministrstvo za finance nato razporedi sredstva na ustrezne proračunske postavke pristojnih ministrstev.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Odgovor Vlade na pobudo Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede sistemske ureditve letalske protitočne obrambe
Vlada je sprejela Odgovor na pobudo Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede sistemske ureditve letalske protitočne obrambe in ga pošlje Državnemu svetu Republike Slovenije.
Problematika, ki jo Komisija DS izpostavlja, je bila že večkrat obravnavana in pojasnjena. Poudariti velja, da je težko pričakovati rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse, in sicer za lokalno prebivalstvo, kmetijska združenja, izvajalca obrambe pred točo in strokovno javnost. Pričakuje se nadaljevanje izvajanja letalske obrambe pred točo. Strokovna javnost s področja meteorologije in javnega zdravja izvajanju take obrambe pred točo z javnimi sredstvi nasprotuje.
Za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu:
- je ključno izvajanje preventivnih ukrepov (namakanje in oroševanje ter postavitev rastlinjakov, plastenjakov in protitočnih mrež), ki se sofinancirajo v okviru ukrepov skupne kmetijske politike,
- zavarovanje kmetijske proizvodnje, ki omogoča hitro finančno pomoč in ki se ga sofinancira v višini 60 %.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
