c S

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

27.11.2024 07:58 Na sejah vladnih odborov je Vlada RS med drugim soglašala z amandmaji k predlogu novele Zakona o sistemu jamstva za vloge in z amandmaji k predlogu novele Zakona o plačilnih storitvah.

Sprejela je mnenja k vetom državnega sveta na zakon o izvrševanju državnih proračunov, na novelo Zakona o davku na dodano vrednost in na novelo Zakona o dohodnini. Vlada je iz proračunske rezerve zagotovila sredstva Upravi za zaščito in reševanje, ki bodo namenjena kritju intervencijskih stroškov, nastalih pri gašenju julijskega požara na območju Trstelja na Krasu.

Vlada Republike Slovenije je na seji odbora za gospodarstvo soglašala s predlogi amandmajev k predlogu novele Zakona o sistemu jamstva za vloge.

S predlaganimi amandmaji v največji možni meri upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora, podane z vidika skladnosti predlaganega zakona z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika.

Vir: Ministrstvo za finance

Na seji odbora je vlada soglašala tudi s predlogi amandmajev k predlogu novele Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.

Predlagani amandmaji v največji možni meri upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora, podane z vidika skladnosti predlaganega zakona z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika.

Vir: Ministrstvo za finance 

Vlada je na seji odbora za gospodarstvo sprejela mnenje o zahtevi državnega sveta, da državni zbor znova odloča o Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026.

Vlada v mnenju ugotavlja, da državni svet vnovično odločanje o zakonu o izvrševanju proračunov ne zahteva zaradi samega zakona, ampak zato, ker je bil z amandmajem zmanjšan obseg sredstev v njegovem finančnem načrtu.

Vlada meni, da to v letu 2025 ne bi smelo imeti negativnih posledic za delovanje državnega sveta. Državni zbor je namreč z zakonom o izvrševanju proračunov potrdil tudi predlog določbe, na podlagi katere se sredstva proračunske rezervacije porabijo za tiste namene, za katere v proračunu države niso zagotovljena sredstva ali sredstva niso zagotovljena v zadostnem obsegu, omogočajo pa nemoteno izvrševanje državnega proračuna v tekočem letu in so namenjena za izvajanje obveznosti, ki so določene z zakoni in na njihovi podlagi sprejetimi predpisi. To pomeni, da obseg sredstev, določen v finančnem načrtu državnega sveta, ni dokončen in da bo v primeru izkazanih utemeljenih potreb dodatna sredstva mogoče zagotoviti.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada je sprejela tudi mnenje k zahtevi državnega sveta, da državni zbor znova odloča o noveli Zakona o davku na dodano vrednost.

Vlada meni, da je ureditev obveznosti vodenja evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV v strukturirani elektronski obliki in periodično posredovanje podatkov iz teh evidenc davčnemu organu, kar naslavlja državni svet, ustrezna in utemeljena. 

Prav tako vlada meni, da je izvzem pijač z dodanim sladkorjem in sladili iz obdavčitve po nižji stopnji DDV ustrezen in utemeljen ukrep, ki predstavlja primerno podporo drugim ukrepom in prizadevanjem zdravstvene politike po zmanjševanju vsebnosti sladkorja v prehrani.

Vlada je to v mnenju podrobneje utemeljila. Med drugim je spomnila, da se sprememba glede vodenja evidence na področju DDV nanaša samo na davčne zavezance, identificirane za namene DDV. Poleg tega morajo davčni zavezanci že po veljavni ureditvi omogočiti davčnemu organu nadzor nad pravilnostjo obračunavanja in plačevanja DDV, in sicer tako, da na zahtevo davčnega organa predložijo podatke iz knjigovodstva. S predlogom zakona se na novo predpisuje strukturirana vsebina in oblika evidence, torej izčrpni nabor podatkov, ki morajo biti zajeti, ter obveznost sporočanja teh podatkov davčnemu organu po elektronski poti.

Po mnenju vlade ni utemeljenega razloga, tudi glede na vedno večjo digitalizacijo poslovanja in komuniciranja med davčnimi zavezanci, da davčni zavezanci ne bi elektronsko poročali davčnemu organu podatkov iz evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV.

Z opredelitvijo vodenja podatkov v okviru teh evidenc ter sporočanja podatkov davčnemu organu sledimo cilju hitrejšega in učinkovitejšega preprečevanja goljufij in nepravilnosti pri obračunavanju DDV. S tem izboljšujemo tudi konkurenčno okolje za poslovanje gospodarskih subjektov, ki pravilno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, hkrati pa davčne zavezance razbremenjujemo administrativnih obveznosti pri poslovanju z davčnim organom.

Z uvedbo predizpolnjenega obračuna DDV uvajamo tudi ugodnost, ki bo v veliko pomoč pri izpolnjevanju obveznosti predlaganja obračunov DDV predvsem za manjše davčne zavezance z enostavnejšimi transakcijami.

V zvezi z mnenjem državnega sveta, da izvzem pijač z dodanim sladkorjem in sladili iz obdavčitve po nižji stopnji DDV ne bo dosegel deklariranega namena zmanjšanja porabe nezdravih pijač, pa vlada pojasnjuje, da želi s predlaganim ukrepom, med drugim tudi preko vpliva na drobnoprodajne cene, zmanjšati dostopnost sladkih pijač in s tem predvsem mlade spodbuditi k zmanjšanju uporabe teh pijač. Ob tem poudarjamo, da se ukrep odprave nižje stopnje DDV ne nanaša na sadne sokove in vode.

Zdravstvena stroka že dalj časa opozarja na problematiko uživanja živil z visoko vsebnostjo sladkorja, zlasti sladkih pijač. To problematiko sta podrobneje obravnavala tudi Strateški Svet za zdravje in Strateški svet za prehrano, oblikovana pri predsedniku vlade. Priporočila obeh strateških svetov so bila, da je treba nasloviti problematiko povečanega uživanja sladkorja in s tem povezanih posledic za javno zdravje. Še posebej je bila izpostavljena problematika dostopnosti sladkih pijač, pri čemer so bili podani predlogi za vrsto ukrepov z namenom zmanjšanja dostopnosti teh pijač, zlasti za mlade.

V zvezi z navedbo, da zgolj zvišanje davčne stopnje ne more zagotoviti uresničitve svojega namena, vlada pojasnjuje, da je bil v okviru že navedenih strateških svetov obravnavam širok nabor ukrepov za dosego tega cilja. Eden od ključnih ukrepov je zagotovo ozaveščanje javnosti o navedeni problematiki ter razni drugi ukrepi, ki bi prispevali k manjši dostopnosti in s tem razširjenosti uporabe sladkih pijač.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada je na seji odbora za gospodarstvo sprejela tudi mnenje o zahtevi državnega sveta, da državni zbor znova odloča o noveli Zakona o dohodnini.

Vlada je v mnenju pojasnila, da se je pri snovanju ukrepov za povečanje produktivnosti osredotočila na poročilo Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki kot prvega od ukrepov za povečanje produktivnosti navaja privabljanje delovne sile, še posebej izobražene, iz tujine, ter spodbujanje vračanja slovenskih strokovnjakov (sistem krožnih migracij). Vlada zato zavrača navedbe državnega sveta, da domače izobražene delavce vidi kot manj izobražene in s tem posredno vzpostavlja domnevo o manj kakovostnem domačem izobraževalnem sistemu. Prav tako je vlada v zakonodajnem postopku izdatno pojasnila, da gre pri uvedbi posebne osebne olajšave za ustavno skladno rešitev, kar je podrobneje utemeljila tudi v tem mnenju.

Glede sprememb sistema normiranih odhodkov po mnenju vlade ni utemeljenih razlogov za odlašanje naslovitve problematike sistema normiranih odhodkov, razlogi za spremembo so v vladnem gradivu tudi obširno pojasnjeni, zato vlada v tem delu razlogov za predlagane rešitve ne ponavlja. Predlagane rešitve se poleg tega dotikajo zelo majhnega števila zavezancev, in sicer tistih z večjim obsegom poslovanja oziroma drugimi dohodki, ki jim izkazovanje dejanskih prihodkov in odhodkov z vidika stroška ne more predstavljati prevelike obremenitve. Dodatno vlada meni, da predlagana prehodna ureditev omogoča dovolj časa za prehod na drug način ugotavljanja davčne osnove.

V zvezi s spremembami na področju napotenih delavcev in plačila prispevkov za socialno varnost ter pričakovanjem delodajalcev za spremembe na področju dohodnine pa vlada spominja, da je v postopku priprave predloga zakona pripravila analizo vplivov teh sprememb. Na podlagi prejetih podatkov je bilo med drugim ugotovljeno, da se skupno število zaposlenih v podjetjih, ki so svoje zaposlene v letu 2023 napotila na delo v tujino, v letu 2024 ni bistveno zmanjšalo. Obenem pa je bilo med podjetji, ki so napotila svoje zaposlene tako v letu 2023 kot tudi 2024, večina takih, ki niso zmanjšala oz. so celo povečala skupno število vseh zaposlenih, pri tem pa so ta podjetja celo povečala število napotenih delavcev v letu 2024 glede na leto 2023 (povečanje za 18 odstotkov). 

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada je na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sklenila, da Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje iz sredstev sklada proračunske rezerve zagotovi pravice porabe v višini 414.161,95 evra. Sredstva bodo namenjena kritju intervencijskih stroškov, nastalih pri gašenju julijskega požara na območju Trstelja na Krasu.

Poleg tega je vlada sklenila, da upravi za zaščito in reševanje iz sredstev sklada proračunske rezerve zagotovi še pravice porabe v višini 2668 evrov za kritje stroškov ocenjevanja škode po močnih neurjih junija letos.

Vir: Ministrstvo za finance

 

  • Vlada Republike Slovenije