Glavni cilj novega zakona je prenos evropske direktive, namenjene krepitvi odpornosti ključne infrastrukture, v slovenski pravni red.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je v imenu predlagatelja v uvodu poudaril, da je skladno z obstoječim zakonom osem sektorjev ključne infrastrukture, predlog novele pa vpeljuje 11 sektorjev. To so energetika, promet, bančništvo, infrastruktura finančnega trga, zdravje, pitna voda, odpadne vode, digitalna infrastruktura, javna uprava, vesolje ter pridelava, predelava in distribucija živil.
Ministrstvo bo po besedah sekretarja Črnčeca lahko tudi s sprejetjem predloga še intenzivneje zagotavljalo, da se bodo vsi v državi počutili varno, pa tudi, da bo država krepila zmogljivosti prek različnih usposabljanj. "Lahko rečem, da je Slovenija tudi v evropskem kontekstu država, ki ima zelo dober sistem kriznega upravljanja," je dejal Črnčec. Povedal je še, da je ključna infrastruktura, torej zmogljivosti, ki so ključne za državo, dobila nov pomen z vojno v Ukrajini in epidemijo covida-19.
Člani odbora so pred glasovanjem na odboru opravili kratko razpravo. Poslanec SDS-a Jožef Lenart je dejal, da prilagoditev zakonodaje z evropskimi direktivami ne gre zanemariti. Prenova zakona se mu zdi pomembna zaradi spremembe varnostne situacije, v okviru katere je "seveda treba zagotoviti ključno infrastrukturo in s tem odpornost slovenske družbe na sodobne varnostne grožnje".
>> Več: Odbor za obrambo potrdil predlog novele zakona o kritični infrastrukturi
