Predlog novele, ki ga niso podprli le v SDS-u, med drugim odpravlja ugotovljene neustavnosti in ureja elektronsko vodenje podatkov o njihovi uporabi.
Kot je pojasnil državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ervin Kosi, je osnovni namen novele odprava ugotovljene neustavnosti, povezane z opredelitvijo varovalnih pasov za varovanje nahajališč pitne vode pred onesnaženjem s tovrstnimi sredstvi.
Razlog za noveliranje je tudi izvajanje evropske uredbe, ki od poklicnih uporabnikov zahteva obvezno elektronsko vodenje podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev od leta 2026. Kot je pojasnil Kosi, bodo lahko ti uporabniki v prehodnem obdobju od 1. januarja 2026 do 31. januarja 2030 prenos teh podatkov v predpisani elektronski format vnesli enkrat letno.
Predlagana novela vključuje rešitve glede opravljanje raziskav z uporabo brezpilotnih zrakoplovov za nanos fitofarmacevtskih sredstev in izvajanje strokovnih in raziskovalnih nalog na področju škropilne tehnike, izdelave evidenc nakupa fitofarmacevtskih sredstev in zahtev glede prodajalcev fitofarmacevtskih sredstev, je dodal Kosi.
Predlog zakona določa še opredelitev poklicnega uporabnika, ki je vezana na registrirana kmetijska gospodarstva in pravne ter fizične osebe, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva za izvajanje svoje dejavnosti, ter omejuje nakup teh sredstev za poklicno rabo samo na te uporabnike.
>> Več: Odbor za kmetijstvo prikimal predlogu novele zakona o fitofarmacevtskih sredstvih