Sejo je sicer zaznamovala vrsta pripomb zakonodajno-pravne službe DZ-ja, zaradi katerih je odbor pripravil več dopolnil.
Minister za delo Luka Mesec je spomnil, da je pobuda za zakon prišla iz gospodarstva. Lani je namreč vzniknila kriza v nemški avtomobilski industriji, na katero je vezanih okoli sedem odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) in se je torej odrazila tudi v nekaterih slovenskih podjetjih. Letos se gospodarska negotovost zaradi carinskih ukrepov ZDA še povečuje, je pojasnil minister.
Predlog zakona, ki je bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), v tej luči vzpostavlja stalno shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. V primeru kriz ali naravnih nesreč, kot so bile predlanske poplave, jo bo za zaščito podjetij in ohranitev zaposlitev vsakokrat aktivirala vlada.
V shemo se bodo lahko po Meščevih besedah vključila podjetja, ki vsaj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne bodo mogla zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Upravičena podjetja ne bodo smela biti v stečaju ali imeti neplačanih obveznosti do države, hkrati pa tudi ne bodo smela biti (ne)posredni uporabnik državnega proračuna.
>> Več: Na odboru za delo o uvedbi stalne sheme skrajšanega delovnega časa
