Čeprav je Ministrstvo za javno upravo v zadnjem desetletju – tako po mnenju Evropske komisije (EK) kot tudi OECD – izboljšalo slovenski sistem javnega naročanja, predvsem na področju transparentnosti in digitalizacije, pa je tudi po njihovem mnenju treba sistem nadgraditi in vanj treba vpeljati dodatne mehanizme, ki bodo povečali konkurenčnost in profesionalizacijo deležnikov, ki sodelujejo v procesih javnega naročanja. To poskušajo nasloviti z različnimi ukrepi, ki so že v teku, pri čemer dvig profesionalizacije predstavlja enega ključnih elementov tudi za dvig konkurenčnosti na slovenskem javno naročniškem trgu. V ta namen je bila vzpostavljena Akademija javnega naročanja, ki deluje že od leta 2023, v lanskem letu pa je bil program Akademije dodatno nadgrajen.
Zato so lani pristopili k pripravi Načrta za dvig konkurenčnosti v javnem naročanju 2025–2030, v katerem so na podlagi sodelovanja z različnimi deležnimi, tako združenji občin, zbornicami, večjimi naročniki in nekaterimi državnimi organi, pa tudi na podlagi pregleda ravnanja drugih držav članic, pripravili nabor več ukrepov. Gre za področja profesionalizacije, sistema in analitike, poseben poudarek pa je na ukrepih, namenjenih gospodarskim subjektom in tudi določenih aktivnostim na mednarodni ravni. Načrt je bil sprejet konec lanskega leta.
Vseh ukrepov skupaj je 35, pri čemer gre za primere izvedb posebnih usposabljanj za naročnike in ponudnike po specifičnih temah, poenotenje razpisnih dokumentacij z namenom standardiziranja administracije, preučitev možnosti skupnega nastopanja manjših statusno primerljivih naročnikov, spodbujanje naročnikov za izvajanje predhodnega sodelovanja s trgom (posveti, dialogi) ter k sodelovanju s trgom po izvedenih javnih naročilih, vključno s pripravo digitaliziranih pripomočkov v ta namen. Nekaj ukrepov se nanaša na razvoj informacijsko podprtih orodij za popolno avtomatizacijo postopkov in z upoštevanjem načela »samo enkrat«. Zagotoviti je treba tudi poenostavitev izmenjave podatkov s povezljivostjo med različnimi sistemi, kar omogoča nemoten prenos informacij med različnimi aplikacijami, platformami ali sistemskimi okolji.
Posebej pomembna področja, ki bi jim v prihodnje radi namenili največ pozornosti, so ravno področja boljšega (in poenostavljenega) zakonodajnega okvira javnega naročanja, digitalne transformacije, profesionalizacije javnega naročanja in boljši sistem za bolj učinkovito in večjo vključenost gospodarskih subjektov na trg javnih naročil. Zato posebej v načrtu naslavljajo ukrepe za potencialne ponudnike, preko opolnomočenja točk SPOT, pomoč ponudnikom pri razumevanju sistema javnih naročil in konkretnega postopka oddaje naročil in specializirana izobraževanja, namenjanju povečanju znanj pri uporabi digitalnih orodij v javnem naročanju in sodelovanju v postopku javnih naročil.
Načrt za dvig konkurenčnosti v javnem naročanju 2025–2030 je bil sprejet konec leta 2024 in je objavljen tukaj Strateška politika JN.
