Potem ko o spremembah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja prejšnji teden na vladna ni odločala, saj so predstavniki šolstva podali še nekaj dodatnih opomb in predlogov, ga je ministrska ekipa zdaj sprejela z nekaj spremembami. "S predlagano spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja urejamo zlasti tista področja, ki predstavljajo razvoj in pa višjo kakovost na področju vzgoje in izobraževanja," je po vladni seji, na kateri je bil predlog potrjen, povedal minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj.
Kot osrednja spremembo potrjenega vladnega predloga sprememb je šolski minister izpostavil člen, ki povečuje obseg sredstva za razvoj in investicije na področju vzgoje in izobraževanja. Predvideno je, da se bodo od 1. januarja 2027 ta sredstva vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke BDP-ja, v skladu s proračunskimi možnostmi, dokler se ne doseže ciljna vrednost deleža BDP-ja, to je 0,5 odstotka. To bo po napovedi Logaja doseženo do leta 2036. "V preteklih letih so bila ta sredstva relativno skromna in, ker imamo na področju vzgoje in izobraževanja ogromno objektov, ki so stari 30, 40, nekateri tudi 100 let, je takšen delež nujen," je ob tem poudaril Logaj.
Naslednja večja sprememba, ki se prav tako nanaša na financiranje sistema vzgoje in izobraževanja, je določilo, ki zavodom za učence s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in osnovnim šolam s prilagojenim programom omogoča, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, pač pa tudi sosednje občine. "Pri tovrstnih vzgojno-izobraževalnih zavodih namreč v praksi velja, da zaradi manjšega števila učencev predstavljajo 'regijske' zavode, torej zavode s programi, ki jih obiskujejo otroci in učenci več različnih občin," so po vladi seji sporočili iz Ukoma.
Povečan obseg dela učiteljev in ministrovo soglasje pri imenovanju ravnateljev
Predlog zakonodajnih sprememb predvideva tudi organizacijske vidike in ukrepe za lajšanje kadrovske stiske v šolstvu. Med drugim bi bilo že zaposlenim šolskim delavcem omogočeno, da obseg svojega dela povečajo za do eno petino. "Tam, kjer se bodo ravnatelji dogovorili z učitelji, lahko učitelji delajo v obsegu 120 odstotkov. To do zdaj ni bilo možno," je dejal Logaj.
Še ena sprememba, prav tako vezana na kadre, pa se nanaša na imenovanje ravnateljev. Pri tem bo namreč v skladu s predlogom po končanem postopku in imenovanju na svetu zavoda, svoje soglasje za imenovanje podal tudi minister. "Tu želim poudariti, da ne gre za diskrecijsko pravico ministra, natančno so določeni pogoji, pod katerimi minister ne da soglasja k imenovanju ravnateljev," je ob tem poudaril Logaj. Soglasje minister bi tako minister lahko zavrnil zgolj v izjemnih primerih, ko gre za nepravilno ali nezakonito izpeljan postopek.
>> Več: Minister Logaj: Sredstva za razvoj in investicije v šolstvu so relativno skromna – dvig je nujen