Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da se je zakon sprejemal od leta 2019. Njegovo ministrstvo pa bo odprlo elektronski poštni predal, kamor bodo zaposleni in podjetja, ki bodo naleteli na kakršne koli težave pri izvajanju zakona, v prihodnjih treh mesecih lahko sporočili svoje komentarje, opažanja, predloge …
"Naše strokovne službe bodo to pregledale in po potrebi bomo zakon čez tri mesece znova odprli in ga popravljali. V teh treh mesecih bo inšpektorat za delo pristopal na terenu predvsem svetovalno, se pravi svetoval podjetjem, kako naj se nov zakon uporablja, in ne bo izrekal sankcij tam, kjer niso potrebne," je poudaril minister Mesec.
Pojasnil je, da zakon ni namenjen temu, da bi omejeval svobodo komur koli, temveč da lahko inšpektorat izreče sankcijo v tistih panogah, kjer se ljudem delovni čas ne plačuje.
"Ta zakon je narejen zato, da zaščiti osnovno pravico, to je pravico do plačila delavcu, ne zato, da bi komur koli omejeval svobodo, in na ta način ga bomo tudi uporabljali. Če se ne bo uporabljal na ta način, ga bomo popravljali. Smisel tega zakona je zaščita plačila za opravljeno delo," je dejal Mesec.
Mesec je tudi poudaril, da so evidence delovnega časa stare več desetletij in so bile narejene zato, da se zaščiti 40-urni delovnik, da se plačujejo ljudem nadure, da se določi, kdaj je odmor za malico. Delodajalec pa na drugi strani lahko nadzira prihod in odhod na delo in lahko preverja opravljeno delo zaposlenih.
"Kar smo mi uvedli, je, da lahko inšpektor, če se v podjetju pojavljajo kršitve, podjetju odredi, da mora uporabljati elektronsko evidenco, zato da ne bodo ljudje delali po 370 ur mesečno ali pa da ne bo kdo delal po 40 ur zaporedoma, kar se je dogajalo v Marinbluju, v Avtostopu in v vseh aferah, o katerih redno mediji poročate in se po terenu dogajajo," je dejal.
>> Več: Mesec: Zakona o evidencah delovnega časa ne bomo zamrznili; inšpekcija preložila nadzor na leto 2024
