Jens Stoltenberg je prepričan, da omejitve ukrajinskim silam vežejo roke. "Prišel je čas, da razmislimo, ali bi bilo prav odpraviti nekatere omejitve, saj zdaj vidimo, da sta zlasti na območju Harkova frontna in mejna črta bolj ali manj enaki," je na pomladni Natovi skupščini v Bolgariji dejal generalni sekretar Nata.
Kot je poudaril Stoltenberg, samoobramba vključuje tudi pravico napadanja legitimnih vojaških ciljev v Rusiji. Presodil je, da če Ukrajina ne more napadati ciljev na ozemlju Rusije, to Ukrajini "eno roko zveže na hrbtu" in ji zelo otežuje obrambo. Omenil je, da so nekatere zaveznice omejitve sicer že odpravile, a podrobnosti ni podal.
Ob tem je Stoltenberg navedel, da skoraj 99 odstotkov vojaške pomoči za Ukrajino prihaja iz članic Nata, zaradi te podpore pa je Ukrajina osvobodila že 50 odstotkov ozemlja, ki ga je ob začetku invazije februarja 2022 zasedla ruska vojska.
Da se lahko Ukrajina sama odloči, kako bo uporabila ameriško orožje, je med obiskom v Kijevu sredi meseca dejal zunanji minister ZDA Antony Blinken. Po njegovih besedah tega Washington do zdaj sicer ni spodbujal, vendar pa je odločitev o načinu vodenja vojne v rokah Kijeva.
Predtem je podobno misel med obiskom v Kijevu izrazil tudi britanski zunanji minister David Cameron, ki je izjavil, da London nima zadržkov do ukrajinskih napadov na cilje na ozemlju Rusije.
>> Več: Stoltenberg predlaga, da zahodne države Ukrajini dovolijo napade na Rusijo z njihovim orožjem
