Sredino Poročilo Geodetske uprave Republike Slovenije o nepremičninskem trgu za leto 2023 kaže, da je število kupoprodaj še naprej upadalo, a cene so vseeno, sicer res počasneje, še naprej rasle. "Predvsem je težava v tem, da ni ponudbe dobrih nepremičnin na dobrih lokacijah, zato so cene sorazmerno narasle, ker so bili ljudje pripravljeni plačati tudi višjo ceno kot sicer, glavni razlog je ponudba," je za MMC, zakaj cene rastejo, čeprav prodaja pada, pojasnila Stanka Solar iz STAN nepremičnin, ki so locirane v Ljubljani.
"Prodajalo se je tako rekoč vse od stanovanj do hiš, zemljišč, nekoliko manj poslovnih prostorov. Vodijo manjša stanovanja, garsonjere, enosobna, dvosobna stanovanja, je pa povpraševanje tudi po večjih enotah, tako da prodajajo se vse nepremičnine, ki so kolikor toliko v realno sprejemljivem stanju in v realno sprejemljivih cenah," pa je za MMC leto 2023 opisal Branko Potočnik iz INSA nepremičnin in tudi on dodal, da je cena najbolj odvisna od premajhne ponudbe na trgu. Ponudba glede na povpraševanje je po njegovih besedah na Štajerskem, kjer delujejo, absolutno premajhna.
Višjim cenam nepremičnin pomaga tudi inflacija
K dvigu vseh cen vedno prispeva tudi inflacija. "Da, delno je tudi inflacija, ampak ponudba je glavna težava trga, pomanjkanje ponudbe nepremičnin na iskanih lokacijah," je glede vpliva inflacije odgovorila Solar in dodala, da se zgradi "absolutno premalo", da bi lahko ponudba ujela povpraševanje.
"Na cene je deloma vplivala tudi inflacija, deloma, sicer v drugi smeri, višja obrestna mera, vsi ti dejavniki vplivajo na samo ceno nepremičnine. Da zaradi inflacije še prav posebej rastejo cene nepremičnin, bi težko rekel, ampak seveda to vpliva, inflacija pobere recimo deset, devet odstotkov letno, to prinese razvrednotenje nepremičnine in cena tudi zaradi tega naraste," je dejal Potočnik o inflaciji.
Cenovna nedostopnost in precenjenost
Solar je glede padca kupoprodaj v lanskem letu izpostavila tudi to, da nepremičnine, ki so v ponudbi, veliko ljudem cenovno preprosto niso dostopne. "Druga težava pa je, da nekatere nepremičnine niso ravno na lokacijah, kjer bi jih ljudje, ki imajo denar, želeli kupiti. Zato se nepremičnine na boljših lokacijah, ki imajo vso ustrezno infrastrukturo, kar je zdaj obvezna osnova, kot so parkirna mesta, dvigala, balkoni in da gre za novejšo stavbo, prodajajo za višje cene," je navedla.
Veliko nepremičnin na trgu se težko proda, ker so preprosto precenjene, prodajalci želijo preveč. "Predvsem so to tiste nepremičnine, ki so potrebne temeljite obnove, druga težava je lahko ta, da niso na ustreznih lokacijah, in tretja težava je previsoka cena glede na to, kaj nepremičnina ponuja," je pojasnila Solar.
Višje obrestne mere so podražile kreditiranje
Enega od krivcev za ohlajanje nepremičninskega trga na geodetski upravi vidijo v obrestnih merah, ki so se zvišale in podražile kreditiranje prebivalstva. Veliko njihovih kupcev nepremičnin sicer, tako Solar, posojila sploh ni potrebovalo, ker so opravili nakup v celoti z lastnimi sredstvi. "Bodisi so imeli dovolj prihranka na banki, lahko so prodali obstoječe nepremičnine, jih zamenjali za novejše, nekaj je bilo dedovanja, pa tudi ko so zapirali podjetja, predvsem družinska podjetja, so del sredstev vložili v nakupe nepremičnin kot naložbo," je pojasnila, da pri veliko transakcijah financiranje bank sploh ni potrebno.
"Strinjam se s tem, da je v določenem trenutku zaradi zvišanja obrestnih mer nastalo zatišje, nekateri so se ustrašili, da denar ni več zastonj, to se zdaj že popravlja. To je normalna posledica, ki se zgodi na trgu, najprej se ustrašiš, kaj zdaj to pomeni, joj, ampak potem se ljudje nekako prilagodijo in čez neki določen čas pač vidijo, da je to realni svet, in če nato želijo kupiti nepremičnino, bodo pač plačali," pa je Potočnik komentiral vpliv višjih obrestnih mer in dodal, da se mu zdi bolj nerealno tisto stanje prej, ko so bile obrestne mere pri ničli in je bil denar "tako rekoč zastonj".
>> Več: "Investitorji so previdnejši kot včasih, ko so gradili kar po 1000 stanovanj"
