Glavne novosti v zakonu so predvidene na treh področjih. Kot prvo novela za 10 let ureja razmerja med lastniki in neprofitnimi najemniki denacionaliziranih stanovanj, in sicer bodo lahko v najemu ostali tisti, ki nimajo oz. ne bodo imeli drugega ustreznega stanovanja, lastniki bodo lahko zaračunali priznano tržno najemnino, razliko med to in neprofitno najemnino pa bo kril državni proračun. Po letu 2034 se bo lahko najemnina oblikovala prosto.
Kot je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, s spremembami uresničujejo lansko odločbo ustavnega sodišča, ki je vladi naložilo, naj zagotovi ustrezno razmerje pravic in dolžnosti med najemniki in lastniki denacionaliziranih stanovanj.
Teh najemnikov je okoli 550, v povprečju so stari več kot 70 let in številni pa bi se znašli v izjemno zahtevnem položaju, če bi morali z danes na jutri zapustiti stanovanja, je povedal minister.
Kot drugo bo lahko državni stanovanjski sklad (SSRS) lokalnim stanovanjskim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam dajal ugodna posojila za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj, in sicer brez omejitev, ki so zdaj vezane na namensko premoženje republiškega sklada. Maljevac pričakuje, da bodo izboljšani pogoji kreditiranja znatno pospešili gradnjo neprofitnih javnih najemnih stanovanj.
Kot tretje pa je predvideno, da bo imel SSRS tričlansko upravo, medtem ko ima sedaj, tako kot ostali javni skladi, direktorja in nadzorni svet. Vlada želi s spremembo izboljšati vodenje in izvajanje novih zahtevnih nalog sklada, ki bo od prihodnjega leta naprej upravljal s 100 milijoni evrov iz državnega proračuna za zagon nove stanovanjske politike, je dejal minister.
Po predlogu bo imela uprava tri člane, ustanovitelj, torej država oz. v njenem imenu vlada, pa bo s sklepom določil, kateri od članov uprave bo predsednik uprave.
>> Več: DZ: Poslanci obravnavajo vladni predlog novele stanovanjskega zakona
