Državni zbor je noveli zakonov o dohodnini in DDV-ju sprejel 14. novembra, skupaj s štirimi drugimi spremembami davčnih zakonov, ki naj bi začeli vejati s 1. januarjem 2025. Odložilni veto na novelo zakona o dohodnini so državni svetniki izglasovali brez razprave z 18 glasovi za in sedmimi proti, odložilni veto na novelo zakona o DDV-ju pa je državni svet sprejel s 13 glasovi za in 12 proti.
Veto na novelo zakona o dohodnini je predlagala interesna skupina delodajalcev, katere član Mitja Gorenšček je dejal, da je nova davčna olajšava samo za nove rezidente diskriminatorna, znižanje praga za vstop v sistem normiranih odhodkov pa preveč rigorozno. Spremembe v sistemu normiranih odhodkov bodo po njegovih besedah povzročile neenakost med davčnimi zavezanci. "Pričakovati je več zatekanja k nedovoljenim praksam ter posledično nižje prilive v davčno, pokojninsko in zdravstveno blagajno," je opozoril.
Nova posebna osebna olajšava pri dohodnini bo veljala za kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oziroma študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani. Ob pogoju dvakratnika povprečne plače bodo pet let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v vrednosti sedem odstotkov bruto plače. Gorenšček je dejal, da bi bila lahko olajšava samo za nekatere davčne zavezance ustavno sporna. "Ta rešitev nakazuje na drugačno obravnavo sicer enako kompetentnih in izobraženih delavcev," je dejal in dodal, da jo je razumeti, kot da so domači delavci manj izobraženi, s čimer se posredno nakazuje na domnevo manj kakovostnega domačega izobraževalnega sistema.
>> Več: Državni svet izglasoval odložilni veto na noveli zakonov o dohodnini in DDV-ju
