Delegati in svetovni voditelji, ki se bodo v prihodnjih dveh tednih zbrali na podnebni konferenci COP 28, so bili v zadnjih mesecih deležni pozivov, da mora tokratna podnebna konferenca predstavljati jasno prelomnico glede določitve ambicioznejših podnebnih ukrepov, s katerimi bi omejili globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Znanstvene raziskave kažejo, da svet trenutno ni na pravi poti izpolnjevanja ciljev pariškega sporazuma, leto 2023 pa bo najtoplejše v zgodovini meritev.
Guterres je pred prihodom v Dubaj zato znova poudaril, da je cilj omejitve segrevanja za stopinjo in pol še vedno živ. "Imamo zmožnosti, tehnologije in denar – da, denar je na voljo, gre le za to, da ga namenimo za prave stvari –, da naredimo vse potrebno, da ohranimo cilj omejitve segrevanja za 1,5 stopinje pri življenju. Edina stvar, ki še vedno manjka, je politična volja." Ob tem je dodal, da zagovarja popolno opustitev uporabe fosilnih goriv, "tudi z razumnim časovnim okvirjem".
A glede na doslej objavljene zaveze držav za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov lahko do konca stoletja pričakujemo dvig temperature za od 2,4 do 2,9 stopinj Celzija, kar celo presega cilj pariškega sporazuma – in še to le, če bodo države objavljene zaveze tudi v celoti uresničile.
Na vrhu so medtem uradno potrdili dogovor o novem skladu za pomoč najranljivejšim državam pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb, torej suš, poplav in naraščajoče morske gladine.
Dogovor o ustanovitvi sklada so pogajalci dosegli na lanskem podnebnem vrhu v Šarm el Šejku.
>> Več: COP28: Uradno potrjen dogovor o novem skladu za pomoč najranljivejšim državam
