"V izrednih razmerah lahko države članice omejijo tudi izvajanje pravice do azila. Vendar pa to lahko storijo samo ob upoštevanju strogih pogojev in pravnih omejitev," je o možnosti ukrepanja držav, ki se spopadajo z migracijskimi pritiski iz Rusije in Belorusije, dejala Virkkunen.
Pojasnila je, da smo trenutno priča instrumentalizaciji migracij "izredne narave". Rusija in Belorusija sta začeli prebežnike iz tretjih držav na meje vzhodnih članic EU-ja pošiljati leta 2021, pri čemer se je v zadnjem času število nezakonitih prehodov meja bistveno povečalo, je dejala podpredsednica komisije.
To po njenih besedah velja predvsem za belorusko-poljsko mejo, kjer se je število nezakonitih prehodov v primerjavi z lanskim letom povečalo za 66 odstotkov. Na to, da za migracijami stojita Moskva in Minsk, pa kaže podatek, da je imelo več kot 90 odstotkov prebežnikov, ki so nezakonito prestopili to mejo, ruske študentske ali turistične vizume. Poleg tega jih ruske in beloruske oblasti opremljajo z napravami za izvajanje nasilja nad obmejnimi policisti, je dejala Virkkunen.
"Zato govorimo o uporabi migracij kot orožja. Z današnjo komunikacijo prizadetim državam članicam pošiljamo jasno sporočilo podpore," je poudarila Virkkunen.
>> Več: Članice EU-ja ob meji z Belorusijo in Rusijo lahko prebežnikom omejijo pravico do azila
