Sprejemanje je bilo dolgotrajno. Priprave so se začele že na začetku desetletja, torej gre za enega najobsežnejših, najpomembnejših zakonodajnih projektov tega mandata Evropskega parlamenta. Med pripravami smo bili priča razmahu jezikovnih modelov umetne inteligence, na katerih temeljijo danes izjemno odmevne storitve, kot so ChatGPT, Midjourney, Gemini itd., zato so predlog precej pregnetli. Naposled je bil 13. marca letos sprejet v Evropskem parlamentu. Kar 523 poslancev je glasovalo za, 46 jih je bilo proti, 49 vzdržanih.
Evropa želi ureditev razširiti po svetu, podobno, kot se do neke mere širijo rešitve iz GDPR-ja. Ponudniki storitev, ki bodo želeli vstopiti na evropski trg, se bodo morali uskladiti z aktom, s čimer se bo širila tudi praksa iz akta, čemur utegnejo slediti tuji zakonodajalci.
Ključna novost je uvedba štirih stopenj tveganja, kot jih vidijo zakonodajalci.
Prepoved oziroma "nesprejemljivo tveganje"
Vsi sistemi umetne inteligence, ki nedvomno predstavljajo tveganje varnosti, življenju in pravicam ljudi, so prepovedani. Predstavimo nekaj primerov.
>> Več: Akt o umetni inteligenci: ureditev, s katero Evropski parlament cilja na ves svet
