Vzemimo hipotetični primer : vaš sosed, gospod A, s katerim ste v sporu, ker listje vašega drevesa pada na njegov vrt, zahteva, da drevo posekate. Njegovi zahtevi oporekate, saj ima drevo za vas simbolično in sentimentalno vrednost. Ker vam gospod A neprestano grozi, ga prijavite na policijski postaji. Dežurni policist pa le odmahne z roko, češ kaj se pritožujete in nam kratite čas.
Ker se sosedovi zahtevi ne uklonite, pride nekega sončnega zimskega dne do vrat vaše hiše, in vas povabi na prigrizek v njegovo hišo. Ker odklonite, iz desnega žepa potegne majhno pištolo, s katero vam požuga, da le vstopite v njegovo domačijo. Ko vstopita, vas ne povabi v njegovo kuhinjo na prigrizek, temveč vas potisne po stopnicah navzdol v kletno shrambo. Preden zaloputne vrata, vam zažuga: to pa imaš, ker nisi posekal drevesa. V kleti ostanete dolgo časa, kasneje se izkaže, da ste v njej preživeli dva tedna. Prva dva dni, vam je sosed prinašal samo vodo, hrane ne, kasneje pa le en sendvič dnevno. Štirinajsti dan vašega ujetništva, policijski organi na prigovarjanje vaše žene le pridobijo sodno odredbo za preiskavo domačije gospoda A in vas rešijo ujetništva. Ali gre v obravnavanem primeru za kršitev človekovih pravic ? Ali bi morala država varovati vašo človekovo pravico do svobode in preprečiti ugrabitev ?
V primeru je prišlo do kršitev v tipičnem zasebnem razmerju med dvema zasebnima subjektoma. Zagovorniki klasičnega razumevanja človekovih pravic ne opredeljujejo zgornjega primera kot kršitev človekovih pravic, saj zagovarjajo tezo, da je šlo le za kaznivo dejanje. Pravo človekovih pravic tradicionalno varuje posameznika pred čezmernimi posegi države v njegove človekove pravice. Posameznik, ki ga državni organi pretepejo utrpi kršitev človekovih pravic, medtem ko bi pretepanje s strani zasebnih subjektov označili le za kaznivo dejanje. Zato klasično razumevanje človekovih pravic ne zadošča več.
Vsak študent prava človekovih pravic lahko tako pojasni, da človekove pravice varujejo posameznika tudi v razmerjih med zasebnimi subjekti, razen če gre za pravice, ki so po svoji naravi takšne, da ustvarjajo samo vertikalne učinke. Nemško zvezno ustavno sodišče je v svoji bogati sodni praksi že pred desetletji razvilo doktrino Drittwirkung, ki dopušča uporabo človekovih pravic v zasebnih razmerjih.
Ustavno sodišče RS je tudi že večkrat poudarilo, da se človekove pravice uporabljajo tudi v zasebnih razmerjih. V odločbi Up 20-93 je zapisalo, da je ‘v slovenski ustavi - v primerjavi s tradicionalnimi zahodnoevropskimi ustavami - nenavadno mnogo ustavnih pravic, pri katerih že iz ustavnega besedila bolj ali manj jasno izhaja, da so to pravice, ki jih ustava človeku daje tudi nasproti drugim zasebnikom - nekatere celo predvsem nasproti njim ali pa jih proti nosilcem javnih pooblastil neposredno sploh ni mogoče uporabiti (npr. pravice staršev do otrok in obratno).’ (38. odstavek)
Človekove pravice tako učinkujejo tudi na horizontalni ravni, kjer ustvarjajo obveznosti zasebnih subjektov do spoštovanja človekovih pravic. Če mladenič za štirimi zidovi pretepa svoje dekle ne gre samo za kaznivo dejanje nasilja v družini (191. člen KZ-1), ampak tudi za kršitev prepovedi mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja. V primeru družinskega nasilja ima mladenič horizontalno obveznost, da se vzdrži vmešavanja v svobodo svojega dekleta pred mučenjem. Ker ima dekle pravico do svobode pred mučenjem s strani njenega fanta, je tudi njen fant zavezan, da ravna človeško, saj prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja velja tudi v razmerjih med zasebniki.
Vodoravna narava človekovih pravic ustvarja državno obveznost varovati, kar pomeni, da mora država varovati človekove pravice tudi v zasebnopravnih razmerjih in mora zagotoviti, da tretje osebe spoštujejo ustavni in evropski katalog človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zasebni subjekti imajo tudi obveznosti do spoštovanja človekovih pravic v zasebnih razmerjih, pri čemer je njihovo uveljavljanje, denimo v delovnopravnih in civilnopravnih zadevah, prepuščeno njim samih, v kazenskopravnih pa državnim subjektom.
Če se vrnemo k uvodnemu primeru, lahko ugotovimo, da je sosed kršil vaše pravice do svobode in varnosti ter svobode pred nečloveškim in ponižujočim ravnanjem. Poleg kršenja človekovih pravic na vodoravni ravni je vaše človekove pravice kršila tudi država, ker si jih ni prizadevala zavarovati v razmerju do vašega soseda. Njihovo kršitev boste lahko uveljavljali v pravdnem postopku, pri čemer bo država lahko ex post facto kazenskopravno preganjala soseda, ki je posegel v vaše pravice.
Spoštovanje človekovih pravic pomeni nekaj več kot le varovanje človekovih pravic posameznika v vertikalnem razmerju do državne oblasti. Človekove pravice učinkujejo tudi v vodoravnih razmerjih, kjer posameznika varujejo v razmerju do zasebnikov. Državni organi jih morajo zato varovati tako v razmerjih posameznikov do države kot tudi v razmerjih med zasebniki.
