c S
GZS poziva DZ k zavrnitvi novele zakona o zemljiški knjigi 15.09.2010 07:58 Ljubljana, 14. septembra (STA) - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) se ne strinja z načinom priprave novele zakona o zemljiški knjigi in bistvenimi rešitvami, ki jih ta prinaša. Državni zbor zato poziva, naj ne sprejme zakonske novele, vlado pa, naj po vnovičnem razmisleku pripravi nov predlog, ki bo upošteval tudi mnenje stroke.

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek, zbornica absolutno podpira proces elektronizacije zemljiške knjige, ne strinja pa se z bistveni rešitvami predloga zakonske novele, saj te pomembno vplivajo na pravni in ekonomski položaj gospodarskih subjektov in državnih organov.

Tako na GZS nasprotujejo obrazložitvi predlagatelja zakona, da njegovo sprejetje ne bo imelo nobenih posledic na gospodarstvo. Jasno je, tako Avberškova, da predlagane rešitve prinašajo občutno podražitev storitev za stranke. "Naša groba ocena je, da se ob približno 300.000 postopkih letno govori o privatizaciji javne storitve v intervalu od 10 do 30 milijonov evrov," je dejala Avberškova in pojasnila, da gre za neutemeljeno monopolizacijo.

Na ministrstvu za pravosodje so popoldne zanikali, da bo ta storitev za državljane dražja ter da bo z uvedbo predlaganega zakona pri vpisu nastalo ozko grlo. "Prav nasprotno, z informatizacijo bomo dosegli, da se bodo postopki reševali hitreje," so zapisali v sporočilu za javnost. Namesto 1,4 meseca bo zemljiška knjiga od vložitve predloga do vpisa potrebovala največ štiri delovne dni, storitev pa bo za uporabnika tudi cenejša, saj se bodo v paketu z novelo zakona znižale tudi sodne takse in notarska tarifa, napovedujejo na ministrstvu.

Kot je dejal direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Igor Blažina, zdaj veljavni zakon o zemljiški knjigi predvideva, da lahko zemljiškoknjižne predloge v klasični obliki predlagajo vsi, po novem pa bi to lahko počeli le še notarji in odvetniki v elektronski obliki. Za hrambo izvornih listih zdaj skrbijo sodišča, z novim zakonom pa bi za to skrbeli le še notarji in odvetniki, ki bi zaračunavali tudi storitev pretvorbe običajne listine v elektronsko obliko. "Govorimo o demontaži državne veje pravosodja," je poudaril Blažina.

Na pravosodnem ministrstvu odgovarjajo, da se v predlogu zakona pristojnosti v zvezi z vpisom v zemljiško knjigo prenašajo na notarje kot osebe javnega zaupanja, ki izvršujejo svoje naloge v javnem interesu. Še naprej pa bodo te predloge lahko vlagali tudi odvetniki, na sodišču pa tudi lastniki nepremičnin sami, so sporočili v odzivu na novinarsko konferenco na GZS.

Po besedah Avberškove je GZS že konec junija svoje pripombe posredovala na ministrstvo za pravosodje, to pa se je na pripombe odzvalo tako, da je v predlog zakonske novele vneslo triletno prehodno obdobje. "To ni sprejemljiva rešitev, ker ne rešuje problema monopolizacije in ozkega grla, ki bi nastalo. Predlog, ki tudi ne vsebuje učinkov novih predpisov na gospodarstvo, je nezrel za obravnavo," je dejala Avberškova, ki tudi ni zadovoljna z načinom priprave zakona, saj je ta izključeval stroko.

Da bo novela zakona o zemljiški knjigi, katere prvo obravnavo bo DZ opravil na septembrski seji, pomenila dodatno birokratsko oviro pri postopkih vključevanja v prostor, pa je poudaril direktor Združenja za inženiring in Združenja za izvedbeni inženiring pri GZS Vekoslav Korošec. "Menimo, da je treba iskati rešitve, ki bodo optimalne za hitro in učinkovito vključevanje v prostor," je zatrdil.

V GZS sicer priznavajo, da zakonska novela prinaša tudi nekaj dobrih rešitev, a se z zakonom preveč hiti. Takšen, kot je predlagan, bo najverjetneje v nekaj letih spremenjen. Na zbornici bodo za nadaljnjo obravnavo novele zakona o zemljiški knjigi v DZ zdaj pripravili pregled primerljivih ureditev v Evropi in upajo, da bodo poleg izraženih nasprotovanj tudi primerljive evropske rešitve prepričale v pripravo novega zakonskega predloga.