c S
Največ pomislekov vrhovnega tožilstva glede vloge Državnotožilskega sveta 14.09.2010 13:10 Ljubljana, 14. septembra (STA) - Vrhovno državno tožilstvo je na spletni strani objavilo pripombe na predlog zakona o državnem tožilstvu. Največ pripomb ima na sestavo in vlogo Državnotožilskega sveta (DTS) ter organiziranje specializiranega oddelka, ki ugotavlja zlorabe policistov. Vrhovno državno tožilstvo meni tudi, da zakon krepi vpliv politike na delo tožilstva.

Med konkretnimi očitki zakonu se zdi tožilstvu sporno, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje tožilca ni vezan na mnenje DTS in da tudi ni dolžan predlagati kandidata, ki izpolnjuje pogoje za razpisano mesto.

V delu, v katerem zakon določa dejanja, ki pomenijo kršitev državnotožilskih dolžnosti, bi si na tožilstvu želeli natančen zapis določb, ki pomenijo takšno kršitev. Zdajšnji opisi so namreč "tako ohlapni in nejasni, da ne izpolnjujejo standarda kaznovalnih določb".

Glede načina imenovanja in sestave DTS tožilstvo ugotavlja, da predlog še vedno ne zagotavlja večine voljenim državnim tožilcem, hkrati pa omogoča prevladujoč vpliv politike. Po predlogu namreč pet od devetih članov imenujeta DZ in minister.

Sporno se jim tudi zdi, da DZ pri imenovanju generalnega državnega tožilca ni vezan na predlog DTS, saj "takšna določba popolnoma izniči vlogo DTS, ki mu jo na načelni ravni obljublja predlagatelj".

Določba, po kateri mora letni razpored dela vsebovati poimensko navedbo vseh državnih tožilcev, je po mnenju tožilstva "odvečna in ne sledi načelom preglednosti in vnaprejšnje jasnosti", saj da utegne povzročati zmedo.

Sporen se jim zdi tudi 151. člen, ki govori o pooblastilih državnotožilske uprave. Zagotavljanje zakonitosti in nadzor nad zakonitostjo, strokovno pravilnostjo in pravočasnostjo dela državnega tožilca po njihovem mnenju omejuje zgolj na določbe o strokovnem nadzoru.

Strokovni nadzor je mogoč le post festum, torej po že sprejeti in pravilu tudi odpravljeni odločitvi državnega tožilca. To pomeni, da v konkretni zadevi vodja državnega tožilstva ne more intervenirati, da bi preprečil izdajo in odpravo državnotožilskega akta, četudi je ta očitno nezakonit in strokovno nepravilen, ugotavlja tožilstvo.

2. in 3. odstavek omenjenega člena po navedbah tožilstva pomenita tudi ukinitev instituta sopodpisa, kar pomeni, da je v primerih, ko odločitve tožilca ne more preizkusiti še sodišče, takšna odločitev brez preizkusa strokovne pravilnosti in zakonitosti.

Po mnenju tožilstva so povsem neprimerni tudi členi, ki določajo organiziranost in delovanje specializiranega oddelka, zato bi jih veljalo napisati povsem na novo.

Sicer pa tožilstvo še ugotavlja, da je imelo na podajo pripomb vsebinsko tako zahtevnega zakona premalo časa, in da ministrstvo tudi sicer ni upoštevalo veliko pripomb, ki jih je dalo na usklajevanjih o zakonu.

Ministrstvo za pravosodje je novi zakon o državnem tožilstvu predstavilo 14. julija. Do 1. septembra je bil zakon v medresorskem usklajevanju in javni obravnavi, vlada pa ga bo po napovedih pravosodnega ministra Aleša Zalarja obravnavala oktobra.