c S
Večina državnih svetnikov proti vetu na spremembo plačnega zakona 14.09.2010 08:10 Ljubljana, 13. septembra (STA) - Državni svet danes ni izglasoval odložilnega veta na spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Za veto je glasovalo 15 svetnikov, proti jih je bilo 20. Svetniki so o vetu tokrat odločali na tajnem glasovanju.

Prvopodpisani pod predlog za veto sindikalist Drago Ščernjavič je opozoril, da sprememba zakona pomembno spreminja pravila in to sredi usklajevanj. Poleg tega se po njegovih besedah ne posega le za vnaprej, ampak tudi za nazaj. Kot je dejal, opredelitev dvojnega kvoruma omogoča vladni strani, da arbitrira in odloča, kateri kvorum bo veljal. Sprejetje takšne rešitve pa po njegovem znižuje dosežene elemente socialnega partnerstva.

Ščernjavič je ob tem poudaril, da breme krize ni enakomerno in pravično porazdeljeno. Edino področje, kjer je razvidno, kaj se je privarčevalo, je pri plačah in drugih prejemkih zaposlenih v javnem sektorju. Premalo pa se govori o drugih področjih, o tem, kako se gospodari s stvarnim premoženjem države, o investicijah in javnih naročilih, kjer so odkloni in deviacije, opozarja Ščernjavič. Prav tako je po njegovem malo ali nič govora o tem, kjer so vzroki za krizo, kam so šli krediti.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je svetnikom predstavila potek pogajanj s sindikati javnega sektorja. Povedala je, da se 22 od 29 reprezentativnih sindikatov pogajanj ni udeleževalo. Sedem sindikatov pa je pristalo na dogovor. Ta med drugim predvideva nadaljnjo odpravo plačnih nesorazmerij v dveh zaporednih letih, ko bo gospodarska rast dosegla tri odstotke, brez poračuna za nazaj.

Če pa bi obveljalo za 1. oktober predvideno izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, bi v letu 2011 obremenili javno-finančne izdatke za dodatnih 100 milijonov evrov. Za ta sredstva, poudarja ministrica, bi se morali zadolžiti. Kot pravi, "je vse, kar je še pravno na razpolago tej vladi, za uslužbence bistveno, bistveno slabše" od obravnavane spremembe zakona.

"Več kot delamo sedaj, ne znamo. Ko bomo morali nižati plače, ker jih ne zmoremo zamrzniti, ker se bo zgodila odprava plačnih nesorazmerij in bo treba nevtralizirati najmanj 100 milijonov, ne sprašujte te vlade, zakaj potem uslužbenci res morda upravičeno ne bodo opravljali svojih del in nalog," je dejala in dodala, da ne verjame, da bi katera koli vlada zmogla več socialnega dialoga.

Komisija DS za državno ureditev je spremembo zakona, ko jo je pretekli teden obravnavala prvič, podprla, tokrat pa je zaradi ločenega dogovora z zdravniki podprla veto. A ministrica svetnike sprašuje, kje vidijo popuščanje vlade zdravnikom, saj novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju ostaja in prav tako z njo predviden obseg prihrankov v letu 2011.

Še en sindikalist Branimir Štrukelj poudarja, da je sprememba pri kvorumu zlasti v prid vladi, kvorum glede na večinsko število sindikatov, ki se bo sedaj ugotavljal kot prvi, nagovarja k njihovemu drobljenju. Vendar če zakon pade, bodo največje žrtve javni uslužbenci, ki jim grozi, da jim bo vzeta možnost vplivanja na plače.

Nekateri svetniki so v razpravi opozorili na razmere v gospodarstvu. Branko Majes je na primer posvaril, da bi morali najprej razmišljati, kako bi šlo v tej državi bolje in potem deliti. Izvirni greh javnega sektorja, ki se po njegovem odraža skozi plače, pa je, da se ta nenehno širi.

Jože Mencinger ne vidi druge rešitve, kot da vlada pove, da bo plače zamrznila, ne pa da se poslužuje raznih manevrov. Ampak treba je po pravici povedati: gre enostavno za to, da je denarja premalo, meni Mencinger.

Janvit Golob pa ga je dopolnil, da "prej ali slej ne bo šlo le za zamrznitev, ampak za znižanje plač" in da smo priča "gospodarski katastrofi". Predlog za veto je podprl zaradi nadaljnje razprave, ampak bistvo je po njegovem drugje - v tem, ali bo Slovenija gospodarsko zaživela.

Sicer pa naj bi v torek v državni zbor romala pobuda za začetek postopka za razpis referenduma o spremembi plačnega zakona. Vložitev pobude je prejšnji teden napovedal vodja pogajalske skupine dela sindikatov Janez Posedi, ki je za STA danes povedal, da so zbrali dovolj podpisov.

V skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi morajo za začetek postopka zbrati 2500 podpisov, nato pa za sam razpis referenduma še 40.000. Kot je pojasnil Posedi, so podpise zbirali po celotni Sloveniji, od koder so jih nato morali poslati v Ljubljano. Skupaj s pobudo za začetek postopka za razpis referenduma jih nameravajo v državni zbor odnesti v torek, še pred tem se bo ob 9. uri sestal njihov stavkovni odbor.