Kot je na današnji novinarski konferenci ZPS v Ljubljani pojasnila odvetnica ZPS Živa Drol Novak, so vrhovno sodišče uspeli prepričati, da sta omenjeni sodišči zmotno uporabili materialno pravo. Če potem, ko sodišče ugotavlja, kaj sta se stranki dogovorili, še vedno ni možno enoznačno interpretirati pogodbenega določila, potem je to po njenih ocenah nejasno določilo in se ga razlaga v korist stranke, ki ga ni pripravila, torej v korist varčevalca.
Vrhovno sodišče je Okrožno sodišče v Ljubljani hkrati opozorilo tudi, da je treba pri presoji pogodbene vsebine pogodbe upoštevati ne le pogodbe, kar sta trdili okrožno in višje sodišče, in sklepe banke, ampak upoštevati tudi to, kar sta se stranki dogovarjali ob sklenitvi pogodbe, in bančno brošuro, je dejala.
V primeru modrega varčevanja so vložili nekaj čez 160 tožb, večinoma v Ljubljani. Od prve sodbe v tem primeru, septembra 2008, ko je ljubljansko okrožno sodišče sicer odločilo, da je banka kršila pogodbo in ne bi smela zniževati obrestne mere, je večina tožnikov pristala na poravnavo. Tako je odprtih ostalo le še 25 zadev, je navedla Drol Novakova in dodala, da so razlike premalo obračunanih obresti giblje med 400 in 2200 evrov.
NLB je sicer tudi tistim varčevalcem, ki niso vložili tožbe, izplačala razliko med obrestmi. Po navedbah predsednice ZPS Brede Kutin je pogodbe o modrem varčevanju podpisalo okoli 40.000 varčevalcev, na račun premalo izplačanih obresti pa se je nabralo okoli 13 milijonov evrov.
Po pojasnilih Drol Novakove je ZPS konec avgusta prejela tudi sodbi glede varčevanja v vrtoglavih kreditih Abanke Vipa. Okrajno in okrožno sodišče v Ljubljani sta namreč v sodbi, ki še nista pravnomočni, odločili v prid varčevalcema. Po oceni sodišč je banka varčevalcema dolžna obresti plačati po obrestni meri, kot je obljubljala ob sklepanju pogodb, je izpostavila. Dodala je, da sta sodišči odločili, da mora Abanka Vipa plačati razliko obresti v višini 7000 oz. 15.000 evrov.
Kutinova je znova pozvala varčevalce Abanke Vipe, ki so pred letom 2004 sklenili varčevalne pogodbe, pri katerih se obrestna mera vsako leto zvišuje, naj se jim pridružijo in posredujejo dokumentacijo o varčevanju.
Ob tem je Kutinova pojasnila še, da se je NLB v primeru rentnega varčevanja, kjer so razlike premalo izplačanih obresti med 600 in 10.000 evri, zavezala, da bo vsako pritožbo reševala sproti, zato se niso obrnili na sodišče.
