Kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij zvečer sporočil odbor za nadzor bank pri baselski Banki za mednarodne poravnave (BIS), naj bi z uporabo novih pravil preprečili ponavljanje globalnih finančnih kriz, kot smo ji bili nazadnje priča leta 2008.
Dogovor je bil sprejet skoraj natanko dve leti po propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers, ki je svet pahnil v najhujšo finančno krizo po letu 1930.
Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet, ki tudi vodi odbor za nadzor bank pri BIS, je dogovor označil kot bistveno krepitev globalnih kapitalskih standardov. "Njihov prispevek k dolgoročni finančni stabilnosti in rasti bo ključen," je v sporočilu za javnost po seji poudaril Trichet.
Baselski dogovor, ki sicer ni zavezujoč, a ga upošteva večina vodilnih svetovnih finančnih ustanov, bodo predstavili tudi svetovnim voditeljem na zasedanju G20 novembra v Seulu.
Ostrejša pravila glede kapitalske ustreznosti naj bi začeli postopno uvajati po letu 2013, Tier 1 naj bi se na zahtevanih minimalnih šest odstotkov povzpel do leta 2019.
Baselski dogovor so pozno zvečer že pozdravili v nemški centralni banki. Predsednik Bundesbanke Axel Weber je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa izrazil zadovoljstvo, da je udeležencem uspelo doseči mednarodno vzdržen in ambiciozen okvir za minimalno kapitalsko ustreznost bančnega sektorja.
Federal Reserve in ostali ameriški regulatorji bančnega trga pa so nova pravila označili za "pomemben korak naprej v zmanjševanju števila in resnosti prihodnjih finančnih kriz", je poročal AP.
