c S
V javni razpravi osnutek zakona o podnebnih spremembah 13.09.2010 07:50 Ljubljana, 12. septembra (STA) - Osnutek zakona o podnebnih spremembah, ki je v javni razpravi do 15. oktobra, določa kot cilj države do leta 2050 znižanje izpustov toplogrednih plinov na manj kot štiri milijone ton ekvivalenta ogljikovega dioksida do leta 2050 oz. znižanje za 80 odstotkov v primerjavi s trenutnimi izpusti. Okoljevarstveniki so za višji cilj.

Ključni nov pravni instrument je določanje ogljičnega odtisa, ki prikazuje količino izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Z ogljičnim odtisom se bodo po predlaganem zakonu označevali proizvodi in storitve, ki povzročajo v primerjavi z drugimi istovrstnimi proizvodi manjše izpuste toplogrednih plinov v ozračje.

Ukrepi blaženja podnebnih sprememb se nanašajo na zmanjševanje rabe fosilnih goriv, bolj učinkovito rabo energije, povečevanje deleža proizvodnje in rabe energije iz obnovljivih virov ter zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v industrijskih procesih in pri rabi topil in premazov. Nanašajo se tudi na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri odlaganju odpadkov, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri kmetijskih dejavnostih, povečevanje ponorov ogljikovega dioksida ter zajemanje in skladiščenje ogljikovega dioksida.

Osnutek predloga zakona, ki sodi med ukrepe vladne izhodne strategije, sicer določa temeljna načela, povezana z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, in sicer načelo previdnosti, načelo upoštevanja zunanjih stroškov, načelo okoljske in socialne celovitosti ukrepov, načelo stroškovne učinkovitosti, načelo sodelovanja, načelo javnosti in načelo zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Temeljna načela izražajo namen zakonodajalca v zvezi s ključnimi vprašanji blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Pomembna so pri razlagi posameznih določb predlaganega zakona, prav tako pa tudi pri razlagi določb drugih predpisov, ki v Sloveniji urejajo posamezna vprašanja podnebnih sprememb, to je zlasti predpisov s področja varstva okolja in energije, piše v osnutku zakona.

Gospodarstveniki že izpostavljajo, da osnutek zakona ne vsebuje jasne opredelitve, kdo so zavezanci, kako bodo glede na zastavljeni dolgoročni cilj obveznosti porazdeljene ter ni opredeljene odgovornosti v primeru nezadovoljivega izvajanja. Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da je osnutek zakona oblikovan zgolj deklarativno.

Nevladne okoljevarstvene organizacije pa si bodo v okviru kampanje Ukrepaj zdaj prizadevale za podnebni zakon, ki bo ambiciozen in učinkovit. Izpostavljajo, da je zgodnejše ukrepanje na področju podnebnih sprememb boljše in cenejše za gospodarstvo ter prispeva h konkurenčnosti, ter da lahko z zakonom omogočimo korak Slovenije v nizkoogljično družbo, če bo zakon uveljavil mehanizme nadzora in se bo tako tudi učinkovito izvajal. Obenem mora zakon predvideti tudi jasne sankcije za neizvajanje ciljev.

Predlagani zakon naj bi s predstavljenimi instrumenti zagotovil možnost hitrega razvoja in uveljavljanja nizkoogljičnih tehnologij, ki pomeni tudi nova delovna mesta: tako delovna mesta za visoko dodano vrednostjo v razvoju in vodenju procesov, kot srednje zahtevana delovna mesta v gradbeništvu, javnem prevozu, obrti in storitvah.

Za uspeh pri podnebnih ukrepih je ključnega pomena ustrezna določitev odgovornosti za izpuste in za izvajanje ukrepov. Za ukrepe v okviru večjih obremenjevalcev je zaradi kritične mase in možne preglednosti ugodna določitev pravic do emisij in uporaba prožnih mehanizmov in trgovanja, medtem ko je za usmerjanje malih in srednjih podjetij, za družine in posameznike racionalnejša uporaba ekonomskih inštrumentov, kot sta CO2 taksa ali davek na nepremičnine.