c S
Ministrstvo v razpravo poslalo izhodišča za nov zakon o državnem tožilstvu 01.04.2010 07:47 Ljubljana, 31. marca (STA) - Ministrstvo za pravosodje je danes v strokovno in širšo razpravo do 14. aprila poslalo izhodišča za pripravo predloga novega zakona o državnem tožilstvu s temeljnimi rešitvami. Na tej podlagi bo ministrstvo pripravilo osnutek za strokovno usklajevanje predloga zakona še pred medresorskim usklajevanjem in predložitvijo zakona v obravnavo vladi.

Kot so na ministrstvu zapisali v posredovanem gradivu, naj bi bil nov zakon o tožilstvu pregleden, usklajen s spremembami v policiji in na sodiščih ter prilagojen novim pristojnostim tožilcev v kazenskem postopku. Zakon mora določiti jasna razmerja med samostojnostjo tožilskega strokovnega dela, vodenjem tožilstev, pravosodno upravo in zavarovati notranjo neodvisnost in samostojnost tožilca v konkretnih zadevah ter pregledno poseganje v okviru dopustnih pravnih institutov, so poudarili.

Veljavni zakon o državnem tožilstvu je bil sprejet v letu 1994 in uveljavljen s 1. januarjem 1995 kot zadnji predpis v sklopu preureditve pravosodne organizacijske zakonodaje. Že ob sprejemu je bil ocenjen kot zakon za prehodno obdobje, ki naj bi bil po preizkusu v praksi in po načrtovani modernizaciji kazenskega postopka ustrezno prilagojen za učinkovito delo tožilstva v pogojih nove politične in gospodarske ureditve, v posredovanem gradivu navajajo na ministrstvo.

Zakon je bil doslej sedemkrat spremenjen in dopolnjen, od tega le v letu 2002 v večjem obsegu, ko so sprejeli novelo z 48 členov zakona. Zasnova zakona je po oceni ministrstva zastarela. Zaradi večkratnega spreminjanja je nepregleden, ni v celoti usklajen s sedanjo ureditvijo sodniške službe, na katero se opira glede državnotožilske službe, ni v celoti prilagojen spremenjenim pooblastilom tožilcev glede smotrnosti pregona, alternativnega obravnavanja in ne omogoča dovolj učinkovitega obravnavanja zahtevnih kaznivih dejanj.

Zakon nima ustreznih vzvodov za oblikovanje enotne politike pregona, podnormiran je v delu, ki ureja karierni sistem, državnotožilsko in pravosodno upravo. V zadnjem obdobju se stopnjujejo tudi očitki glede poseganja politike v delo tožilstva in o kršitvah samostojnosti državnih tožilcev pri odločanju v konkretnih zadevah, piše v oceni stanja.

Tudi glede notranje organizacije se je zakon izkazal kot pomanjkljiv. Po odpravi višjih državnih tožilstev kot posebnih organov v letu 2002 ni prišlo do ustrezne vključitve višjih državnih tožilcev v delo na prvi stopnji v smislu povezovanja z vrhovnim državnim tožilstvom, zato njihove izkušnje in strokovnost ostajajo v precejšnji meri neizkoriščene. Zakon je treba po oceni ministrstva dopolniti tudi glede organizacijskih povezav z evropskimi institucijami (Eurojust, Evropska pravosodna mreža).

Ministrstvo bo predvidoma do konca maja pripravilo in vložilo nov zakon o državnem tožilstvu. Zaradi pravočasne pridobitve strokovnih predlogov in za razpravo o temeljnih smereh nove ureditve je ministrstvo pripravilo pregled izhodišč in poglavitnih rešitev, ki jih namerava uveljaviti z novim zakonom v obliki tez.