V skladu z 80. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) med kapital štejemo:
• obresti,
• dividende in
• dobiček iz kapitala.
Na osnovi 132. člena ZDoh-2 se dohodnina od dohodka iz kapitala izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 20%, ki se vsakih 5 let imetništva kapitala zmanjša za 5%. Pri obračunu dohodnine pa veljajo določene posebnosti:
• pri izračunu in plačilu dohodnine od obresti in dividend se obračun dohodnine opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali odmero dohodnine, ki ga je zavezan opraviti plačnik davka, medtem ko je zavezanec za plačilo dohodnine zavezanec sam.
• na podlagi določb 134. člena ZDoh-2 se dohodnina od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, izračuna in plača na letni ravnina podlagi napovedi davčnega zavezanca.
• na podlagi določb 135. člena ZDoh-2 se izračun dohodnine od dobička iz kapitala opravi z odmero dohodnine na podlagi napovedi zavezanca.
Letošnja novost je obdavčitev doseženih dobičkov pri odsvojitvi izvedenih finančnih instrumentov na osnovi Zakona o davku od dobička iz naslova odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI), ki so obdavčeni s 40% davčno stopnjo v kolikor gre za odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta pred enim letom lastništva, sicer pa se davčna stopnja proporcionalno zmanjšuje z leti imetništva, kot to velja za obdavčitev kapitalskih dobičkov.
1. Napoved obresti na denarne depozite
Davčni zavezanci, ki so v davčnem obdobju dosegli več kot 1.000 evrov obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v EU, morajo v skladu s Pravilnikom o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala, na pristojnem davčnem uradu oddati Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v Sloveniji in v drugih državah članicah EU (obrazec DOHKAP št. 2). Obrazec zajema tudi evidentiranje obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v tujini, kar pomeni, da morajo davčni zavezanci v tem primeru napovedi priložiti tudi dokazilo o znesku davka plačanega v tujini. Pri izpolnjevanju obrazca DOHKAP št. 2 davčni zavezanec sledi navodilom, ki so sestavni del obrazca in ki zajemajo tudi osnovne napotke preračuna tujega davka v evro, davčna številka, ipd. Davčnemu zavezancu, ki je dosegel obresti na denarne depozite le v Sloveniji dodatnih dokazil ni potrebno prilagati, saj bo davčna uprava prejela potrebna dokazila o izplačanih obrestih s strani plačilnih zastopnikov, ki morajo generalnemu davčnemu uradu do 28. februarja predložiti podatke z vsemi spremembami na obrazcu Poročilo o dohodku od prihrankov. Davčni zavezanci, prejemniki obresti na denarne depozite, pa lahko obrazec DOHKAP št. 2 še vedno oddajo tudi po klasični poti.
2. Napoved kapitalskih dobičkov
Davčni zavezanec napove kapitalski dobiček z oddajo obrazca Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (DOHKAP št. 4) skupaj s popisnimi listi posameznega odsvojenega vrednostnega papirja v skladu z navodili, ki so sestavni del Pravilnika o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala, ki je letos spremenjen.
Z zadnjo spremembo Pravilnika so se namreč spremenili tudi obrazci za oddajo napovedi, saj osnovni obrazec DOHKAP št. 4 tako letos vsebuje sedem točk in sicer je nova tretja točka, ki se nanaša na Oprostitev plačila dohodnine od dobička iz kapitala doseženega pri odsvojitvi deleža pridobljenega na podlagi naložb tveganega kapitala. Prav tako, pa morajo davčni zavezanci na popisnih listih podati izjave v širšem obsegu kot doslej, ki zajemajo opredelitev do:
1. davka plačanega v tujini – če davčni zavezanec rezident prejme dohodek od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev, deležev ter investicijskih kuponov, ki so bili obdavčeni izven Slovenije in napovedi poleg navedbe osnovnih podatkov tudi predloži ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti o dokazila tuje davčne uprave o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka in o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
2. prenosa izgube po tretjem odstavku 97. člena ZDoh-2 zaradi znižanja davčne osnove za neizkoriščeni del negativne razlike (izgube) v letu za katero se odmerja dohodnina, če so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji,
3. uveljavljanja oprostitev plačila dohodnine od dobička iz kapitala doseženega pri odsvojitvi deleža pridobljenega na podlagi naložb tveganega kapitala,
4. odsvojitev deleža, ki je bil v tujini pridobljen z zamenjavo deleža skladno z Direktivo 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic in takšne zamenjave deleža ni napovedal v obdobju, ko je bila opravljena, oziroma je ob zamenjavi deleža po lastni odločitvi odložil ugotavljanje davčne obveznosti.
Kot doslej lahko davčni zavezanci uveljavljajo tudi znižanje pozitivne davčne osnove po tretjem odstavku 97. člena ZDoh-2, ki se nanaša na zmanjšanje davčne osnove za neizkoriščeni del negativne razlike (izgube) v letu, za katero se dohodnina odmerja. Neizkoriščeni del negativne razlike se namreč lahko prenaša v naslednja davčna leta in zmanjšuje pozitivno davčno osnovo za dobiček iz kapitala v naslednjih davčnih letih v maksimalni višini pozitivne davčne osnove, vendar le pod pogoji, da:
• zavezanec v 30 dneh pred odsvojitvijo kapitala ali po njej pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital ali pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala,
• zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi istovrstni kapital.
3. Napoved dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov
Davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov se izračuna in plača v rokih, kot je določeno plačilo dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. To pomeni, da mora davčni zavezanec, v skladu s Pravilnikom o obrazcu za napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2008, vložiti Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2008. Pri obdavčitvi je zakonodajalec za leto 2008 omogočil odpustek vsem tistim davčnim zavezancem, ki so izvedeni finančni instrument pridobili in odsvojili pred 15. julijem 2008, saj davčna obveznost nastopi le za davčne zavezance, ki so pridobili in odsvojili izvedeni finančni instrument po 15. juliju 2008.
Osnovni obrazec (DOBIFI št. 1) zajema osnovne identifikacijske podatke o davčnem zavezancu, število popisnih listov, kot tudi možnost uveljavljanja odbitka tujega davka, ki je bil že plačan v tujini. Osnovnemu obrazcu je potrebno priložiti dve vrsti popisnih listov glede na vrsto posla pri odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta, ki je lahko opcija ali certifikat, terminska pogodba, finančna pogodba na razliko ali drugo. Poleg vrednosti odsvojenega finančnega instrumenta ob nabavi in prodaji, je potrebno označiti tudi vrsto pridobitve odsvojenega finančnega instrumenta (dedovanje, darilo, nakup, drugo) in preostalo količino izvedenega finančnega instrumenta na zalogi.
V kolikor davčni zavezanec uveljavlja odbitek tujega davka plačanega v tujini, mora Napovedi priložiti tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, ki zajema znesku plačanega davka v tujini, osnovo za plačilo davka in izjavo, da je znesek davka plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Kot ustrezna dokazila veljajo listine, izdane s strani davčnega organa tuje države ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost, oziroma plačilo davka izven Republike Slovenije.
Priglasitev uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala
Priglasitev odloga ugotavljanja davčne obveznosti lahko uveljavlja davčni zavezanec darovalec, ki podari kapital v obliki nepremičnine, vrednostnih papirjev ali deležev, svojemu zakoncu ali otroku. Pri uveljavljanju odloga se davčna obveznost ne ugotavlja v času, ko zavezanec odsvoji kapital zakoncu ali otroku, temveč se ugotavljanje davčne obveznosti odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi prejemnik tega kapitala – to je zakonec ali otrok.
Uveljavljanje odloga lahko priglasi davčni zavezanec darovalec z vložitvijo obrazca Priglasitev uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku na davčnem uradu, kjer bi sicer moral darovalec vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala. Zavezanec, ki podari nepremičnino, mora priglasiti uveljavljanje odloga ugotavljanja davčne obveznosti v 15 dneh od podaritve nepremičnine, zavezanec, ki podari vrednostni papir ali delež v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ali investicijski kupon, pa do 28. februarja tekočega leta za podaritev v preteklem letu. Zavezanec obrazcu priloži darilno pogodbo, dokazilo o datumu pridobitve in nabavni vrednosti kapitala, ko ga je pridobil darovalec ter dokazilo o statusu prejemnika darila (zakonec, otrok).
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD-INFO Finance in Davki.
