"Državni svet meni, da je tudi dolžnost vlade, da z ustrezno dohodninsko politiko prispeva k omilitvi poslabšanja položaja gospodinjstev, pri čemer pa zakon predstavlja korak k nižjim neto plačam," je v ponedeljek izglasovan veto utemeljil državni svetnik Marko Zidanšek.
"Če bi nekdo v letu 2023 prejemal isto bruto plačo kot letos in bi začele veljati rešitve, ki jih vlada predlaga s to novelo, bi bila do petkratnika povprečne plače neto plača višja," je odvrnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič.
Ob tem je spomnil na številne ukrepe, s katerimi je vlada naslovila draginjo, med drugim subvencije kmetom, podvojitev otroškega dodatka za tri mesece, draginjski dodatek, tudi dodatek k pokojnini.
Člani odbora iz vrst koalicija in opozicije so bili v razpravi razdeljeni.
"Interesna združenja obrtnikov, podjetnikov in delodajalcev so bila zelo negativna do predlagane spremembe. Vsi so bili enotni, da davčno reformo podpirajo, a mora biti ta premišljena in primerna za vse," je poudaril Rado Gladek (SDS).
>> Več: Odbor za finance po vetu znova potrdil ustreznost novele zakona o dohodnini
