Vlada je na 26. seji obravnavala in sprejela štiri točke s področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Uredba o dopolnitvi Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
Vlada je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.
Podobno kot ostale dopolnilne dejavnosti je tudi dopolnilna dejavnost predelava primarnih kmetijskih pridelkov vezana na osnovno kmetijsko dejavnost, in je v veliki meri izpostavljena neugodnim vremenskim razmeram, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. V predlog Uredbe o dopolnitvi Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji je dodana izjema, da se kmetiji, ki je utrpela škodo zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, omogoči zmanjšanje zahtevanega deleža lastnih surovin. Na ta način se prizadetim kmetijam omogoča ohranitev dopolnilnih dejavnost predelave primarnih kmetijskih pridelkov in dohodek ter izpolnitev pogodbene obveznosti ter zastavljenih ciljev proizvodnje pri pridobitvi sredstev iz evropskih skladov.
Predlagana sistemska ureditev omogoča izreden odstop od zahteve glede zagotavljanja lastnih surovin, predpisane v obstoječi uredbi. Izjema velja le za tiste dopolnilne dejavnosti, kjer izpad pridelka zaradi neugodnih vremenskih razmer neposredno vpliva na opravljanje dopolnilne dejavnosti predelave primarnih kmetijskih pridelkov. Večji delež dokupa od drugih kmetij se v primeru naravne nesreče zato omogoča le za predelovalne dejavnosti rastlinskih proizvodov. V primeru predelave živalskih proizvodov, kmetija namreč lahko krmo dokupi in tako zagotovi zadostne količine primarnih kmetijskih proizvodov, saj zagotavljanje zadostnih živalskih surovin ni omejeno na pridelavo lastne krme. Kmetija lahko dokupi surovine/pridelek za potrebe predelave v okviru dopolnilne dejavnosti le v primeru, če je bila povprečna škoda posamezne vrste kmetijske rastline na kmetiji, ki se namenja za predelavo v tekočem koledarskem letu v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ocenjena s stopnjo poškodovanosti najmanj 60 odstotkov.
Stališče do predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti staležev rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024
Vlada je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024. Republika Slovenija predlog podpira, meni pa, da je pri obravnavi in sprejemanju predloga uredbe potrebno upoštevati stališča tistih držav članic, ki jih predlog uredbe neposredno zadeva.
Predlog akta določa ribolovne možnosti za interne in eksterne staleže Evropske unije v letu 2023 in globokomorske staleže za prihodnji dve leti (2023 in 2024). Gre za ustaljeno prakso, ki se izvede vsako leto oziroma vsaki dve leti (za globokomorske staleže). Predlog prinaša tudi novost v primerjavi z dosedanjimi leti in sicer prepoved ribolova in uvedbe zapore ribolova na jeguljo ter s tem povezano poročanje.
Predlagani akt nima vpliva na slovensko ribištvo.
Stališče do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za upravljanje, ohranjanje in nadzor, ki se uporabljajo na območju, zajetem s Sporazumom o ribolovu v južnem Indijskem oceanu
Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za upravljanje, ohranjanje in nadzor, ki se uporabljajo na območju, zajetem s Sporazumom o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (SIOFA). Republika Slovenija Predlog podpira.
Namen tega predloga je v zakonodajo Evropske unije (EU) uvesti ukrepe za ohranjanje, upravljanje in nadzor, ki so bili sprejeti na podlagi Sporazuma o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (angleško Southern Indian Ocean Fisheries Agreement - SIOFA) med letoma 2016 in 2022. SIOFA je regionalna organizacija za upravljanje ribištva, odgovorna za upravljanje ribolovnih virov na območju uporabe SIOFA. EU je pogodbenica SIOFE od leta 2008 in ima trenutno na območju uporabe SIOFA eno aktivno ribiško plovilo.
Ukrepi za ohranjanje in upravljanje ribolova s področja uporabe SIOFA, ki so sprejeti na letnem zasedanju pogodbenic SIOFA, so zavezujoči za pogodbenice, udeležene ribiške subjekte in sodelujoče nepogodbenice.
Predlog uredbe ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.
Stališče do Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2023 za nekatere staleže in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju
Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2023 za nekatere staleže in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju, in o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2022/110 glede določitve ribolovnih možnosti za leto 2022. Republika Slovenija Predlog podpira.
Z vidika slovenskega ribištva je za Republiko Slovenijo ključnega pomena, da predlog za slovensko ribištvo vključuje dovoljeno količino ulova sardele in sardona na ravni do 300 ton letno, za pridnene staleže pa dovoljeni ribolovni napor na ravni do ribolovnih 3.000 dni letno, kar omogoča ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnih vzorcev slovenskega ribištva.
Ribolovne možnosti (celotni dovoljeni ulovi, kvote ter omejitev ulova in ribolovnega napora) se določijo vsako leto za večino staležev in na dve leti za nekatere globokomorske staleže, pri čemer se izhaja iz dolgoročnega pristopa k upravljanju.
Določitev ribolovnih možnosti je pomembno orodje, s katerim se zasleduje cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki (SRP) – zagotoviti, da se živi vodni viri izkoriščajo v skladu s trajnostnimi gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi pogoji. Vse uredbe o določitvi ribolovnih možnosti morajo torej omejiti ulov staležev rib na ravneh, ki so skladne s splošnimi cilji skupne ribiške politike oziroma da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega, tehničnega in gospodarskega mnenja ter tudi, če je ustrezno, poročil, ki jih pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo.
Cilj tega predloga je določiti ribolovne možnosti za nekatere staleže in skupine staležev v Sredozemskem in Črnem morju. Države članice lahko te ribolovne možnosti po lastni presoji dodelijo plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo.
Končni cilj predloga je pripeljati staleže na ravni, ki lahko zagotovijo največji trajnostni donos, in jih na teh ravneh tudi obdržati. Namen večletnega načrta za pridnene staleže v zahodnem Sredozemlju je postopoma in z rastočim ritmom po možnosti do leta 2020, najpozneje pa do 1. januarja 2025, doseči ribolovno umrljivost na ravni največjega trajnostnega donosa.
