Zagovornik je proučil vladni predlog novega 3. odstavka 49. člena kazenskega zakonika in ugotovil, da sledi njegovemu priporočilu iz leta 2019, da je treba pri kaznivih dejanjih, ki so storjena iz diskriminatornih nagibov, to upoštevati kot oteževalno okoliščino pri odmeri kazni storilcem.
Ocenil pa je, da bi po vladnem predlogu za prepoznanje diskriminatornega nagiba določenega kaznivega dejanja najprej morali dokazati, da je žrtev dejansko nekdo, ki ima določene osebne okoliščine ali pripada skupini z določenimi osebnimi okoliščinami, kar po mnenju Zagovornika ni ustrezno. Zločini iz sovraštva in nestrpnosti so namreč taki zato, ker jih storilec naredi s prepričanjem, da žrtev, ki jo napade, ima ali zagovarja določene osebne okoliščine, do katerih storilec goji izrazito negativen in odklonilen odnos. Pomemben je torej storilčev odnos do določenih osebnih okoliščin, ne pa to, ali jih njegova žrtev dejansko ima, kot to izhaja iz vladnega predloga novele kazenskega zakonika, so zapisali.
>> Več: Zagovornik predlagal dopolnitev novele kazenskega zakonika
