Minister za finance Klemen Boštjančič je ob napovedi davčnih sprememb povedal, da so bile spremembe usklajene v skupnem dialogu s socialnimi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Vlada jih bo potrjevala po petkovi seji ESS-ja.
"Ob zaostrenih in nepredvidljivih razmerah smo iskali ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi za obravnavo draginje, in ne prevelikim izpadom proračunskih prihodkov. V javni razpravi smo preučili predloge in jih v največji mogoči meri tudi upoštevali," je povedal Boštjančič in med drugim napovedal, da bodo zaposleni z minimalno, povprečno in vse do petkratnika povprečne plače že prihodnje leto prejeli višje neto dohodke.
"Ukrepe nadgrajujemo z ukrepi za blažitev inflacije in draginje. Dodatno pozornost smo namenili tistim z najnižjimi dohodki in mladim, ki ta trenutek najbolj potrebujejo pomoč države," je dodal.
Pri dohodnini, kot je poročal STA, naj bi se med drugim splošna olajšava z zdajšnjih 4500 evrov v letu 2023 zvišala na 5000 evrov. Olajšava se tako leta 2023 ne bi zvišala na 5500 evrov, prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.
Poleg tega se bo predvidoma zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov. Kot je že bilo napovedano, naj bi se stopnja v zadnjem, 5. dohodninskem razredu zvišala s sedanjih 45 na 50 odstotkov.
>> Več: Boštjančič: Zaposleni z minimalno in povprečno plačo bodo že drugo leto prejeli višje neto dohodke
