Na portalu N1 je bil objavljen prispevek z naslovom Na posnetkih je slišati povelje, da se preneha uporabljati prisilna sredstva. V nadaljevanju objavljamo pojasnilo Ministrstva za notranje zadeve.
Temelj policijskega dela mora biti spoštovanje Ustave Republike Slovenije, delo v skladu z zakoni, ki urejajo delo policije, policisti pa morajo biti pri tem zavezani strokovnosti. Izhajati morajo iz dejstva, da je njihova naloga zagotavljanje varnosti, krepitev pravne države in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom ministrice mag. Tatjane Bobnar je zavezano spoštovanju vladavine prava, ki jo sestavljajo trije konstitutivni elementi: zakonitost, demokracija ter človekove pravice in temeljne svoboščine in k temu je zavezano Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). S tem v zvezi je ministrica 30. junija 2022 odredila tudi strokovni nadzor MNZ nad ravnanjem policije med protesti v zadnjih dveh letih. O ugotovitvah nadzora, ki bo končan predvidoma do konca septembra, bomo javnost ustrezno obvestili. V nadaljevanju pa bomo organizirali strokovni posvet prav o uporabi policijskih pooblastil.
Prav tako je ministrica na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji naslovila na Policijo usmeritve in obvezna navodila za ravnanje policije ob javnih shodih, s katerimi je preklicala usmeritve, ki jih je v tej zvezi izdal policiji nekdanji minister Aleš Hojs. Nove usmeritve temeljijo na ugotovitvah Ustavnega sodišča in upoštevajo dejstvo, da sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja temeljni svoboščini, ki jih vsakomur priznava ustava in sta pomembni predpostavki demokratične družbe, ob tem pa upoštevajo tudi ustavnopravni normativ, da svoboda zbiranja in združevanja ne varuje javnih shodov, pri katerih imajo organizatorji in udeleženci nasilne namene. Bistvo te svoboščine je v mirnem izražanju mnenj skupaj z drugimi ter zagotovitvi foruma za javno razpravo in odprto izražanje stališč o zadevah javnega ali skupnega pomena. Podrobnejše pojasnilo smo objavili avgusta.
MNZ je v juliju 2022 tudi naslovilo na Vrhovno državno tožilstvo zaprosilo za mnenje in razjasnitev pomena pojma organizator shoda. Tudi iz njihovega stališča, ki ga je MNZ prejel 5. avgusta 2022, izhaja, da pravica do spontanega demonstriranja pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar je demonstracija neposreden odziv na določen dogodek ali dejstvo, posebej tedaj, ko bi zapoznel odziv naredil pravico do združevanja neaktualno. Vloge organizatorja ni moč pripisati za nazaj tistim posameznikom, ki so bili na shodu drznejši in glasnejši pri odražanju stališč in so širili vabila na shod po družbenih omrežjih oziroma se drugače izpostavljali, saj bi bila s tem ogrožena pravica do izražanja v luči svobode združevanja, kot se je izrazilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.
Na Ministrstvo za notranje zadeve, Sektor za pritožbe zoper policijo, je bilo v letih 2020 in 2021 vloženih več pritožb zoper delo policije, ki so se nanašale na delo policistov v času protestov. Ugotovljenih je bilo več nepravilnosti pri delu policije, kjer so policisti s svojimi zakonsko predpisanimi pooblastili nestrokovno in nesorazmerno posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine. Ministrstvo je v letih 2020 in 2021 prejelo 25 različnih pisanj, od tega je 19 pisanj vsebovalo elemente pritožbe po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, ki so se nanašale na pritožbe zoper delo policije v času protestov. V petih primerih je bila pritožba zaključena na pomiritvenem postopku (prva stopnja), v treh primerih so pritožniki odstopili od pritožbe, v enem primeru je bila pritožba vložena prepozno, v dveh primerih pritožnika nista dopolnila pritožbe. Zaradi hujših očitkov posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine je bilo osem pritožb obravnavanih neposredno pred senatom. Od tega so bile utemeljene štiri pritožbe.
V zvezi s protesti 5. oktobra 2021 smo prejeli osem pritožb, od tega dve pritožbi na poziv ministrstva nista bili dopolnjeni, od treh pritožb so posamezniki odstopili, v enem primeru je bila pritožba zaključena na prvi stopnji (pomiritveni postopek) in dve sta bili zaključeni na senatu. Senat je v enem primeru odločil, da je pritožba utemeljena. V primeru, da pritožba ni bila obravnavana, je stranka prejela obrazložen odgovor v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju. O ugotovitvah je bil obveščen tudi Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva, prav tako je določene ukrepe sprejela tudi policija.
Z ugotovitvami v poročilu Varuha človekovih pravic o sorazmernosti uporabe sile na protestih se v ministrstvu strinjamo in pripravljamo odgovor. Poudarjamo pa, da je pojasnila med samim nadzorom Varuha, na katera se ta sklicuje, dajalo prejšnje vodstvo ministrstva.
Zaradi ugotovitev iz poročila Varuha, da so bila prisilna sredstva 5. oktobra 2021 s strani policije v določenih primerih uporabljena nesorazmerno in s tem nezakonito, smo zaradi suma storitve kaznivih dejanj že avgusta letos posredovali poročilo Varuha na Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva.
Dodajamo še, da je institucija Varuh človekovih pravic ključna pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem v ministrstvu sledimo njegovim priporočilom in jih v največji meri tudi skušamo upoštevati.
