Danes je na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu potekalo srečanje o v tem trenutku zelo perečem vprašanju slovenskega zastopstva v rimskem parlamentu, saj je politična kriza v Italiji povzročila razmere, v katerih je slovenska prisotnost v rimskem parlamentu v naslednjem mandatu resno ogrožena. Slovencem v Italiji namreč grozi, da bodo prvič po desetletjih ostali brez glasu v italijanski prestolnici.
Glavna nit današnjega pogovora, ki ga je vodila državna sekretarka Vesna Humar je bilo dejstvo, da parlamentarec slovenskega rodu, ki je v tesnem stiku s krovnima organizacijama, združenji in ustanovami Slovencev v Italiji, je ključnega pomena za uveljavljanje interesov narodne skupnosti, pa tudi za negovanje sožitja in sodelovanja med sosednjima državama. Sodelujoči na pogovoru so se spraševali, kakšne so torej možnosti, da bi kljub zgoraj omenjenim težavam, vendarle dobili slovenskega predstavnika v parlamentu tudi v naslednjem mandatu.
Prisotni na današnjem srečanju so bili Tatjana Rojc, senatorka v rimskem parlamentu, Rudi Pavšič, strokovni sodelavec senatorke, odgovoren za manjšinska vprašanja in stike z Republiko Slovenijo, Ivo Corva, predstavnik Sveta slovenskih organizacij, Livio Semolič, predstavnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Felice Žiža, poslanec italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru RS in Ksenija Škrilec, vršilka dolžnosti generalnega direktorja v direktoratu za zadeve Evropske unije na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.
Naj spomnimo, da so predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 25. septembra, bodo potekale v skladu s prenovljeno zakonodajo, kar pomeni, da bo v novem sestavu Poslanske zbornice in Senata tretjina parlamentarcev manj. Parlamentarno zastopstvo iz dežele Furlanije Julijske krajine bo za 40 odstotkov manjše. V Poslansko zbornico bodo namreč izvolili le 8 in ne več 13 poslancev, v Senatu pa bodo odslej sedeli le štirje predstavniki iz dežele FJK namesto dosedanjih 7. Volilo se bo po zdajšnjem volilnem sistemu, ki predstavlja mešanico proporcionalnega in večinskega. Obstaja torej precejšnja nevarnost, da bi Slovenci v Italiji na naslednjih parlamentarnih volitvah ostali brez svojega predstavnika. Kot je znano, zaščitni zakon ne predvideva zagotovljenega mesta za predstavnika slovenske narodne skupnosti. Od leta 1963 so bili člani slovenske skupnosti v Senat oziroma Poslansko zbornico vedno izvoljeni na strankarskih listah.
Senatorka Tatjana Rojc in državna sekretarka Vesna Humar s sodelavci. | Avtor Foto: Katja Kodba/STA
