Na današnji dopisni seji je vlada med drugim sprejela zavrnilni mnenji za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija in o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski tiskovni agenciji.
Vlada zavrnila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb Zakona o RTV Slovenija
Vlada je na dopisni seji sprejela zavrnilno mnenje o Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec).
Po mnenju vlade bi predlog zakonske rešitve – zakonska obveznost plačila RTV-prispevka se nadomesti s prostovoljno obveznostjo – grobo posegel v finančno samostojnost RTV Slovenija in s tem v samo avtonomijo javnega zavoda, saj predlagani zakon ne predvideva nadomestnih virov financiranja.
S tem bi bil grobo prizadet javni interes na področju medijev ter popolnoma okrnjena pravica vseh državljanov do obveščenosti, kar pa je nedopustno z vidika ustavno varovane pravice do svobode izražanja, del katere je pravica do javnega obveščanja, kamor sodi tudi RTV Slovenija.
Da je nezagotovitev primernega financiranja RTV Slovenija ustavno nedopustna, je v več odločbah potrdilo tudi Ustavno sodišče. Ker bi torej predlagana zakonska rešitev kršila 39. člen Ustave (svoboda izražanja), poleg tega pa bi bila tudi v direktnem nasprotju z 2. členom veljavnega Zakona o RTV Slovenija – s tem bi bil kršen tudi 2. člen Ustave (načelo pravne države) –, po mnenju vlade tudi razpis posvetovalnega referenduma o takšnem vprašanju ni dopusten.
Iz navedenih ustavnopravnih razlogov vlada predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija najodločneje nasprotuje.
Vir: Ministrstvo za kulturo
Vlada zavrnila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o STA
Vlada je na dopisni seji sprejela zavrnilno mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (Zakon o STA), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec).
Po mnenju vlade bi morebitna uveljavitev predloga zakona – spremembe opredelitve dejavnosti STA (razmejitev med javno službo in tržnimi dejavnostmi), določil o temeljnih načelih STA, postopka imenovanja članov nadzornega sveta in postopka imenovanja in razrešitve odgovornega urednika – poslabšala položaj in delovanje STA ter zmanjšala institucionalno avtonomijo in finančno samostojnost STA. Vlada zato meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Vlada meni, da predlog zakona ne temelji na nobenih analizah izvajanja javne službe in tržnih dejavnostih STA, prav tako ni podana presoja posledic teh sprememb za STA, zlasti na njen finančni položaj. Zato so predlagane spremembe pavšalne in arbitrarne, saj niso bile usklajevane s STA. Predlog zakona zato v tem delu grobo posega v institucionalno avtonomijo in finančno samostojnost STA, ki je zagotovljena z veljavnim zakonom o STA ter varovana z ustavno določbo o svobodi izražanja, del katere je tudi pravica do javnega obveščanja, kamor sodi tudi STA.
S predlagano vezavo načel neodvisnosti in nepristranskosti ter samostojnosti (zgolj) na opravljanje javne službe, ne pa tudi na tržne dejavnosti, se ustvarja neutemeljeno razlikovanje med obema segmentoma, ki ima lahko škodljive posledice na samo delovanje STA in njen položaj na medijskem trgu.
Po mnenju vlade se s predlaganimi spremembami postopka imenovanja članov nadzornega sveta zmanjšuje zahtevana strokovnost in usposobljenost kandidatov ter povečuje možnost političnega vplivanja na sestavo nadzornega sveta.
Vlada meni, da je neustrezen tudi predlog nove ureditve postopka imenovanja in razrešitve odgovornega urednika, ki črta dosedanja določila ter zgolj napotuje na uporabo zakona o medijih. S tem predlog zakona ustvarja nedopustno pravno praznino.
Vir: Ministrstvo za kulturo
Vlada sprejela mnenje k spremembam Zakona o lokalnih volitvah
Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah s predlogi amandmajev in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Predlog zakona je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Zakon ima cilj urediti tiste določbe zakona, za katere je ustavno sodišče ugotovilo, da niso v skladu z ustavo, in tiste določbe, za katere je bilo ugotovljeno, da so premalo natančne in neučinkovite, zato bo sprememba določb pomenila korak naprej k bolj pregledni in učinkoviti izvedbi lokalnih volitev.
Vlada ocenjuje, da je predlog zakona glede na dejstvo, da je bilo skoraj identično besedilo v letu 2021 strokovno usklajeno med različnimi deležniki in reprezentativnimi združenji občin, primeren za nadaljnjo obravnavo in sprejem, razen nekaterih posamičnih določb, h katerim vlada predlaga amandmaje.
Mnenje vlade tako vsebuje predlog amandmaja, s katerim želi predlagatelj odvzeti volilno pravico državljanom tretjih držav. Ker za odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah ni nobenega utemeljenega razloga, Vlada predlaga amandma, s katerim se ta del črta oziroma spreminja.
Dodaja se tudi nov člen, s katerim se določi prehodno obdobje za elektronsko vlaganje tožb in drugih vlog ter elektronsko vročanje v postopku sodnega varstva volilne pravice pred Upravnim sodiščem do zagotovitve tehničnih pogojev za izvedbo takšnega načina poslovanja sodišča.
Vir: Ministrstvo za javno upravo
Vlada sprejela mnenje o spremembah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij
Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Gre za predlog skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, da se sprejme Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, na podlagi katerega bi Občini Škofji Loki podelili status mestne občine.
Vlada meni, da Občina Škofja Loka ne izpolnjuje kriterijev za podelitev statusa mestne občine.
Vir: Ministrstvo za javno upravo
Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu
Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sklenila, da ne nasprotuje predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu, ki ga je Državnemu zboru v prvo obravnavo predložila skupina poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec).
Predlog zakona zasleduje cilj celovite digitalizacije notarskih storitev z uvedbo možnosti, da se čim večji del teh storitev opravi na daljavo, kar je še posebej pomembno za tuje fizične in pravne osebe ter Slovence, živeče v tujini. Ključno je, da se preko zanesljivega sistema varnega spletnega oziroma digitalnega ugotavljanja identitete za posamezne notarske storitve odpravi obveznost fizične prisotnosti strank, še posebej v primeru statusnih sprememb pri gospodarskih družbah, kot so sprememba družbene pogodbe, vstopi in izstopi družbenikov in menjave deležev.
Na novo se ureja tudi pravna podlaga za pridobivanje osebnih in drugih podatkov, ki jih notarji potrebujejo pri opravljanju posamezne notarske storitve z neposrednim povezovanjem informacijskega sistema za podporo poslovanja notarja s posameznimi javnopravnimi evidencami.
Povečuje se odgovornost notarja pri sestavljanju zasebnih listin ter pravna varnost strank in drugih udeležencev notarskih storitev, saj se določa obveznost sklepanja zavarovalnih pogodb na način, ki bo omogočal, da bodo lahko stranke uveljavljale zahtevke iz naslova zavarovanja za škodo v času trajanja zavarovanja, pa tudi po prenehanju zavarovalne pogodbe oziroma najkasneje v roku petih let, odkar je škoda nastala.
Ob upoštevanju cilja, da se določijo pravne podlage tudi za urejanje civilnopravnih razmerij med fizičnimi in pravnimi osebami ter sestavljanje javnih listin na daljavo z uporabo videoelektronske identifikacije prek neposredne varne videopovezave z notarjem, izboljšati podporno okolje za sodelovanje z gospodarstvom in državljani, s tem prispevati k povečanju uporabe in razvoju digitalnih storitev v družbi ter hkrati omogočiti enostaven, hiter in elektronski dostop do podatkov, Vlada predlogu zakona ne nasprotuje.
Vir: Ministrstvo za pravosodje
Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu
Vlada Republike Slovenije je sklenila, da ne nasprotuje predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, ki ga je Državnemu zboru v prvo obravnavo predložila skupina poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec), vendar predlaga, da se zakonske rešitve, ki zagotavljajo ustrezno pravno zaščito strank pri zastopanju po uradni dolžnosti in izvajanju storitev brezplačne pravne pomoči uveljavijo že prej.
Med cilji, ki jih zasledujejo predlagatelji, se navajajo zagotavljanje ustrezne pravne zaščite strank pri zastopanju po uradni dolžnosti in izvajanju storitev brezplačne pravne pomoči, višji odstotek plačila odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, in odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči ter odprava neenake obremenitve strank pri povračilu stroškov postopka, ki temelji na tem, ali ima nasprotna stranka brezplačno pravno pomoč ali ne.
Vlada podpira stališče, da naj stranko, katere zastopanje plača država, zastopa strokovno najbolj usposobljena oseba, ki bo zmogla uresničevati temeljna pravna jamstva posebno ranljive stranke. Ustrezen status osebe je ključno vodilo državi pri postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti ali odvetnika pri izvajanju storitev brezplačne pravne pomoči, saj načeloma zagotavlja, da bodo strankine pravice v postopku ustrezno zaščitene. Ker gre za zaščito najbolj ranljivih skupin, je pomembno, da ima zagovornik dovolj izkušenj ter opravljen pravniški državni izpit, kar pa ne velja za odvetniškega pripravnika.
Prav tako se vlada strinja z oceno predlagateljev, da je strankam pri zastopanju po uradni dolžnosti in izvajanju storitev brezplačne pravne pomoči treba zagotoviti ustrezno pravno zaščito ter postopno izenačiti plačilo odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, in odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči s plačilom odvetnika, ki deluje na trgu.
Poleg navedenega vlada meni, da bi bilo treba nemudoma uveljaviti odpravo neenake obravnave strank sodnega postopka glede plačila stroškov, saj je stranka, katere nasprotnik je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, po sedanji ureditvi (neupravičeno) privilegirana.
Vir: Ministrstvo za pravosodje
Vlada sprejela mnenje o Predlogu novele Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Danijelom Krivcem, ter ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
V mnenju vlade so navedeni razlogi, zaradi katerih je mogoče predlagane spremembe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij podpreti, hkrati pa so podani tudi predlogi za nadgraditev posameznih predlaganih sprememb.
Vir: Ministrstvo za pravosodje
