c S
Zaposlovanje oseb z začasno zaščito iz Ukrajine v sistemu agencijskega dela v Sloveniji 27.06.2022 10:38 Evropska komisija je februarja 2022 prvič v zgodovini predlagala aktivacijo evropske direktive o začasni zaščiti, ki naj bi razseljenim osebam iz Ukrajine omogočila hiter in enostaven način pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje in dostop do izobrazbe oziroma trga dela v državah članicah. Po sprejetju podzakonskih aktov v Sloveniji in pridobitvi odločbe o statusu so imele razseljene osebe iz Ukrajine priznano pravico do dela, na podlagi katere so se lahko zaposlile, samozaposlile ali delale po civilnih pogodbah.

Čeprav se lahko osebe z zaščito vključijo v delo na podlagi široke palete zakonskih podlag, v Sloveniji v tej skupini delavcev prevladujejo agencijske zaposlitve. Prispevek se osredotoča na značilnosti agencijskega dela azilantov in oseb z (začasno) zaščito v Sloveniji, pri čemer so poudarjene posebnosti v procesih zaposlovanja razseljenih oseb iz Ukrajine.


1. Agencijsko delo tujcev v Sloveniji


Instrument zagotavljanja dela delavcev uporabniku (v praksi bolj znan kot agencijsko delo) je bil v Republiki Sloveniji (RS) uveden leta 2002 s sprejetjem Zakona o delovnih razmerjih (ZDR),1 to je prvega povsem prenovljenega zakona na področju individualnih delovnih razmerij v samostojni državi, ki ga je zakonodajalec usklajeval vse od leta 1997. Zakonodajalec je prevzel v tujini uveljavljen koncept varne prožnosti (angl. flexicurity),2 ki trgu (zlasti delodajalcem v gospodarstvu) ponudi regulirano obliko začasnega dela, obenem pa uveljavi varnostne mehanizme, ki naj bi zagotovili stabilnost zaposlitev in varstvo delavčevih pravic.3

Slovenski zakonodajalec je od uzakonitve te oblike atipične pogodbe o zaposlitvi pred dvema desetletjema zaradi zagotavljanja ustreznega ravnovesja med prožnostjo in varnostjo večkrat posegel po zakonodajnih spremembah. Ko je bila leta 2008 v EU sprejeta Direktiva 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (Direktiva o delu prek agencij),4 je RS dve leti pozneje z novim Zakonom o urejanju trga dela (ZUTD)5 uveljavila eno bolj restriktivnih oblik agencijskega dela v EU. Prenovljeni Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) iz leta 20136 je ta trend le še okrepil. Novelirana zakonodaja je skoraj brez izjeme pogoje za kadrovske agencije - delodajalce zaostrovala (glej tudi Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku7): omejeval oziroma ožil se je obseg agencijskega dela pri posameznem uporabniku, formaliziral se je register agencij pri matičnem ministrstvu, zaostrovali so se pogoji za ustanovitev in delovanje agencij, krepil se je inšpekcijski nadzor, uveden je bil strog revizijski nadzor nad poslovanjem agencij ipd. Glede prepovedi ali omejitev pri uporabi dela prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, ki jih določijo nacionalni zakonodajalci, je Direktiva o delu prek agencij v prvem odstavku 4. člena določila, da so te upravičene le zaradi razlogov splošnega interesa, ki se nanašajo predvsem na varstvo delavcev, zaposlenih pri agencijah, zahteve glede zdravja in varnosti pri delu ali potrebo, da se zagotovita pravilno delovanje trga dela in preprečevanje zlorab.

Med zakonsko določenimi prepovedmi, ki se nanašajo na agencijsko delo, je RS z namenom zagotoviti pravilno delovanje trga dela omejila zaposlovanje tujih delavcev (z državljanstvom držav, ki niso članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije) prek kadrovskih agencij na slovenskem trgu dela. Agencija, ki je vpisana v register pri ministrstvu za delo, sme posredovati delo državljanov RS in delo omejenega kroga tujih državljanov, ki so določeni v tretjem odstavku 167. člena ZUTD. V krog tujcev, katerih delo lahko posredujejo agencije, so uvrščeni tujci z državljanstvom držav, ki niso članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije in izpolnjujejo enega od treh pogojev (alternativno):

a) imajo prost dostop do slovenskega trga dela v skladu z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)8 ali

b) imajo enotno dovoljenje za prebivanje in delo, izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ali

c) imajo modro karto EU (to je dovoljenje za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve, ki se izda v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in ki njenemu imetniku omogoča, da vstopi, prebiva in se zaposli v Republiki Sloveniji, 4. točka prvega odstavka 4. člena ZZSDT).

Podobna zakonska določba je v petem odstavku 7. člena ZZSDT, ki določa, da lahko delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, v okviru opravljanja te dejavnosti sklepa pogodbe o zaposlitvi samo s tujci, ki v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi modre karte EU (skupina c), s tujci, za katere je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma izdaje pisne odobritve podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo (skupina b), ter s tujci, ki imajo v skladu z ZZSDT prost dostop do trga dela (skupina a).

Krog tujcev, katerih delo lahko posredujejo agencije, je torej precej ozko omejen. Agencije namreč ne smejo za tujce pridobivati ne enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ne modre karte EU, posredujejo lahko le delo tujcev, ki eno od teh dveh dovoljenj že imajo in so že delali v RS (običajno po eno-, dvo- ali triletnem neprekinjenem zaposlitvenem obdobju pri prvem delodajalcu, ki je delovno dovoljenje pridobil), to pa občutno zoži potencialni nabor tuje delovne sile za posredovanje.

Med tujci, ki imajo pravico do prostega dostopa do trga dela (skupina a) in katerih delo agencije lahko posredujejo, so v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZZSDT tudi tujci:

- ki jim je v RS priznana pravica do mednarodne zaščite, ter njihovi družinski člani, ki v RS prebivajo na podlagi dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine (6. točka drugega odstavka 6. člena ZZSDT);

- ki jim je v RS priznan status osebe z začasno zaščito, kar dokazujejo z izkaznico osebe z začasno zaščito (7. točka drugega odstavka 6. člena ZZSDT);

- katerih istovetnost je nesporno ugotovljena in imajo v RS status prosilcev za mednarodno zaščito, in sicer po devetih mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če jim v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati tujcu. Izpolnjevanje navedenih pogojev tujec dokazuje s potrdilom ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (8. točka drugega odstavka 6. člena ZZSDT).

Pravica do prostega dostopa do trga dela v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZZSDT pomeni, da se lahko tujec v RS zaposli, samozaposli ali opravlja delo brez soglasja k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU.9 Soglasje je opredeljeno (8. točka prvega odstavka 4. člena ZZSDT) kot potrdilo o izpolnjevanju pogojev, določenih z ZZSDT, ki ga na zahtevo upravne enote poda Zavod RS za zaposlovanje (Zavod) k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU. To je torej bistveno poenostavljen postopek.

2. Vključevanje migrantov v agencijsko delo

Opredeljene skupine migrantov, ki imajo priznanega enega izmed statusov (v nadaljevanju je za celotno skupino uporabljen termin migranti s statusom) in s tem pravico do dela, se lahko v RS ali zaposlijo, samozaposlijo ali delajo po civilnih pogodbah. Čeprav se lahko vključijo v delo na podlagi zelo različnih zakonskih podlag, med migranti s statusom prevladujejo agencijske zaposlitve. Razlogi za to so številni, a prevladujoči je ta, da agencije migrantom s statusom ponujajo celostne in njihovim potrebam prilagojene storitve, najprej pri zaposlovanju, čez celoten potek izvedbe dela in ob morebitnem neuspelem vključevanju v delovni proces pri določenem uporabniku, ko migranta preusmerijo k drugemu uporabniku.10

Kadrovska agencija za to skupino delavcev pomeni podporno okolje, v prvi fazi zlasti na način, da od migranta s statusom v spoznavnem pogovoru pridobi informacije o njegovih znanjih in kompetencah ter delovnih izkušnjah. Agencija mu nato predstavi pogoje na trgu dela, zaposlitve, ki so na voljo, pogoje dela pri posameznem uporabniku in informacije o plačilu. Direktor kadrovske agencije Naton, Brane Parazajda (v nadaljevanju: predstavnik Natona),11 vidi prednost agencijske zaposlitve migranta v primerjavi s klasično zaposlitvijo zlasti v tem, da kadrovska agencija pozna uporabnike (gospodarske družbe in organizacije, s katerimi ima sklenjene pogodbe o posredovanju delavcev, v nadaljevanju bodisi naročniki (kadrovskih agencij, s katerimi te sklepajo civilne pogodbe o napotitvi delavcev) bodisi uporabniki (v tristranskem razmerju, v katerem sta drugi dve stranki delavec in agencija-delodajalec)) in njihove potrebe ter zahteve, med drugim se agencija prepriča tudi o tem, ali je posamezni naročnik pripravljen sprejeti tujca v delovno okolje, mu omogočati ustrezno podporo in izobraževanje. "Delavcu migrantu ni treba hoditi od delodajalca do delodajalca in iskati informacije, saj agencija zanj bistveno enostavneje najde ustreznega 'delodajalca'," poudarja predstavnik Natona.

"Varnost agencijske zaposlitve migranta je večja, saj se lahko delavec vrne na agencijo, če se z uporabnikom ne ujameta. Uporabniki imajo zato manj pomislekov pri vključevanju delavcev migrantov v delovno okolje. Za to skupino delavcev, kjer običajno ni preverljivih delovnih izkušenj, ko ne delavec ne uporabnik ne vesta, ali bo ponujeno delo ustrezno in ali se bo delavec uspešno vključil v delovni proces in se zmogel prilagoditi številnim izzivom, ki jih prinaša delovno okolje v drugi državi, je element prožnosti za obe stranki še toliko bolj pomemben," opomni predstavnik Natona. Obenem agencija uporabniku zagotavlja, da se lahko delavec vrne na agencijo, če uporabnik ne more več zagotavljati dela (ker na primer ni naročil, ni dobav ipd.). "V tem primeru pa lahko delavcu migrantu relativno hitro najdemo novo delo, saj je medtem pridobil nove kompetence in ga tudi poznamo," še poudari predstavnik Natona. Tudi predstavnica agencije Kariera, vodja oddelka za iskanje in selekcijo kadrov Nina Jakopin12 (v nadaljevanju: predstavnica Kariere), poudarja, da so agencijske zaposlitve za migrante varnejše, zlasti ko je delo take osebe pri uporabniku presežno: "V primeru, da pri uporabniku ni več dela, delavcu nudimo podporo, sploh, če imamo zanje dobro priporočilo in se tudi delavec želi vključiti v delovni proces pri drugem naročniku. Pogodbe imamo sklenjene z velikim številom naročnikov - med temi so domači in tuji, zato je možnosti precej. Pomembna prednost so tudi notranji zaposleni, torej vsi mi, na agenciji, kar 60 nas je, ki med drugim skrbimo za komunikacijo z napotenimi delavci, na voljo smo jim za informacije in za reševanje težav. Kadrovske službe večjih podjetij običajno težko obvladujejo vso to komunikacijo. Delavci se zato pri nas pogosto počutijo bolj varne," poudari predstavnica Kariere.

Glede izkušenj, ki jih imajo pri delu z migranti, predstavnik Natona pove, da trenutno zaposlujejo deset migrantov, ki so prišli z Bližnjega vzhoda v času večjega dotoka migrantov v prostor EU. "V tem valu migracij so prevladovali moški. Delali smo z azilanti iz Sirije, Pakistana, Afganistana, Irana in Somalije." Pri zaposlovanju je bilo problematično slabo znanje jezika, a predstavnik Natona poudarja, da so bili po nekaj mesecih dela z azilanti največji izzivi predvsem pri soočanju s kulturološko pogojenimi razlikami. "Dojemanje časa, na primer, je predstavljalo precejšnjo težavo, saj delavci niso imeli občutka za čas. Naročili smo prevoz, ki naj bi delavca zjutraj pobral na domačem naslovu in pripeljal na delovno mesto. Čeprav smo delavcu to sporočili in zagotovili, da je razumel, ga ni bilo. Na vprašanje, zakaj je zamudil prevoz, je skomignil z rameni. Take stvari, na primer, najbolj motijo v praksi. Podoben primer se je zgodil pri uporabniku, ko je vodja delavcu migrantu dal navodila za izvedbo dela, ta pa je le kimal, razumel pa jih ni," opisuje predstavnik Natona. A tudi delavci se učijo o novi kulturi in pridobivajo izkušnje ter, kot poudari predstavnik Natona, "če želijo delati, se je z njimi možno dogovoriti o takih zadevah". Glede kulturološko pogojenih razlik, ki se pojavljajo med delavci migranti, predstavnica Kariere pojasni, da so v vsaki skupini delavcev tudi taki, ki ne razumejo navodil ali jih ne upoštevajo: "Če gre na primer za prvo zaposlitev, so take situacije pogostejše. Ne opažam, da bi bile te razlike zelo specifične za migrante. Če se želijo zaposliti in delati, zlasti pa, če želijo dolgoročno ostati v RS, se tudi tega navadijo in se prilagodijo."

Glede tveganj pri agencijskem delu, ki so jim izpostavljeni migranti, predstavnik Natona pove, da so na trgu prisotni subjekti, ki niso registrirani kot agencije za posredovanje dela in opravljajo te storitve nezakonito: "Tem subjektom je treba onemogočiti dostop do migrantov. Trg premalo pozna agencije, zato se lahko hitro odvije 'črn' scenarij. K temu lahko pripomore tudi občutno pomanjkanje nižje kvalificirane delovne sile na trgu in naglica, v kateri se znajdejo delodajalci, ki potrebujejo delavce. To bi sprožilo javne očitke agencijam o izkoriščanju migrantov. Tega si res ne želimo." Tudi predstavnica Kariere se je srečala z delavci, ki so bili do agencijskega dela zadržani: "So pa tudi kandidati - pogosto pridejo s katere od manjših agencij - ki imajo slabe izkušnje z agencijskim delom, in ti so bistveno previdnejši v procesu zaposlovanja. Pojasnimo jim, da smo zlasti večje agencije pod stalnim inšpekcijskim nadzorom in da si kršitev ne moremo privoščiti, nato pa kandidatu ponudimo zaposlitev ter mu prepustimo odločitev. Spoznamo pa tudi precej kandidatov, ki se želijo zaposliti agencijsko, prek nas, ker se zavedajo prednosti tega, da sodelujemo z več naročniki in da tudi v primeru nihanj v povpraševanju pri uporabniku delavci ne bodo ostali brez zaposlitve."

Na utemeljenost navedenih pomislekov kažejo tudi podatki Inšpektorata RS za delo.13 Trg agencijskega dela je v RS razdeljen na dva dela: od 136 agencij (te so lahko pravne ali fizične osebe), registriranih pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (od teh je 128 domačih in osem tujih poslovnih subjektov),14 dobra deseterica največjih agencij, ki je vključena v Združenje agencij za zaposlovanje, posreduje večino agencijskih delavcev v RS. Druge agencije iz registra in evidence posredujejo zanemarljiv delež delavcev. Obenem na trgu dela v RS deluje tudi precej neregistriranih poslovnih subjektov, ki posredujejo delo nezakonito ali izvajajo sporne prakse.15 To velja še zlasti za čezmejne napotitve.16 Slovenski poslovni subjekti so bili na primer vpleteni v kar pet od devetih primerov kršenja delavskih pravic pri posredovanju delavcev, ki so bili zbrani za prvo obravnavo kršitev pri novoustanovljeni agenciji EU z imenom European Labour Authority.17

Ta problematika je toliko večja, ker povpraševanje po delu tujcev v Sloveniji od leta 2016 naprej, po obdobju občutnega upada zaradi ekonomske krize, raste. Če je bilo letno število veljavnih delovnih dovoljenj po podatkih Zavoda18 v decembru 2016 še 16.993, je to v letu 2021 doseglo že 45.654. Največji obseg delovnih dovoljenj je Zavod zaznal v letu 2008, ko je bilo veljavnih kar 90.749 delovnih dovoljenj.19 V letu 2021 je bilo največ dovoljenj izdanih za panogo prehrambenih dejavnosti, sledita pa panogi gradbeništvo ter promet in skladiščenje. Zaposluje se pretežno nizko kvalificirana delovna sila (do IV. stopnje izobrazbe).

Povečan pritok tuje delovne sile je odgovor na premajhno oziroma neustrezno ponudbo na domačem trgu. Slovenski trg dela je s 64.783 osebami, prijavljenimi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu konec februarja 2022, zelo blizu rekordno nizki registrirani brezposelnosti, ki jo je RS dosegla konec septembra 2008 (z 59.303 brezposelnimi osebami).20 Dodaten izziv pomeni poglabljanje strukturne brezposelnosti, ki je posledica razlik med kompetencami, ki jih trg dela potrebuje, in kompetencami, ki jih imajo brezposelne osebe.

Ob napovedi novega vala migrantov iz Ukrajine v februarju 2022 se je javna razprava (tudi zaradi prej navedenih razlogov) hitro usmerila tudi v ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Krapež Katarina, Zaposlovanje oseb z začasno zaščito iz Ukrajine v sistemu agencijskega dela v Sloveniji

      >> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!

----------------------------------
Opombe:

1 Uradni list RS, št. 42/02.
2 Povečan obseg nestandardnih (tudi atipičnih) zaposlitev zaznava Mednarodna organizacija dela (ILO, (2016)) po vsem svetu, pri čemer agencijsko delo razvršča med večstrankarska zaposlitvena razmerja. Uvajanje prožnosti v delovna razmerja povečuje tveganje prekarnosti, na kar opozarjajo številne mednarodne organizacije, med drugim ILO (2013) in N. Countouris et al. (2016) za ILO, EP (2017) in Eurofond (2020).
3 Koliko je bil zakonodajalec uspešen pri varovanju pravic delavca pri tej obliki atipične zaposlitve, analizirajo številni avtorji. K. Kresal Šoltes (2017) obravnava uresničevanje načela enakosti agencijskih delavcev pri uporabniku v primerjavi z delavci, zaposlenimi neposredno pri delodajalcu, T. Kuralt (2016), predstavnik sindikata Mladi plus, pa v prispevku naniza opozorila za delavce glede na vsakdanjo prakso delodajalcev, ki jo spremljajo v sindikatu. T. Pustovrh Pirnat (2013) analizira sodno prakso o odgovornosti zaposlitvene agencije za škodo, ki jo utrpi delavec. Z vprašanjem, koliko bi lahko agencijsko delo vsebovalo elemente prekarnosti, so se v svojih delih ukvarjali med drugim D. Senčur Peček (2019 in 2020), B. Kresal (2014), K. Kresal Šoltes (2020), M. Breznik, J. Čehovin Zajc (2021).
4 UL L 327, 5. 12. 2008, str. 9.
5 Uradni list RS, št. 80/10.
6 Uradni list RS, št. 21/13.
7 Uradni list RS, št. 15/14 in nasl.
8 Uradni list RS, št. 47/15 in nasl.
9 Soglasje za zaposlitev v postopku izdaje enotnega dovoljenja, ki ga obravnava ZZSDT v II. poglavju, je vezano na pogoje iz 14. in 17. člena ZZSDT, soglasje k modri karti EU pa na pogoje iz 20. člena ZZSDT.
10 Ta razlog kot glavni navajajo raziskovalci, glej Redek et al. (2017), str. 6, in tudi migranti, glej M. Bizovičar (2017).
11 V intervjuju, opravljenem dne 23. 3. 2022, prek aplikacije Zoom. V izjavah (tudi citatih) sogovornika so bile narejene spremembe zaradi poenotenja terminologije v prispevku.
12 V intervjuju, opravljenem dne 11. 4. 2022, prek gsm. V izjavah (tudi citatih) sogovornice so bile narejene spremembe zaradi poenotenja terminologije v prispevku.
13 Glej Poročilo Inšpektorata RS za delo za leto 2020 (2020).
14 Vlada RS (2022a). To so podatki iz Registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in Evidence tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ki ju vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zapisano je stanje z dne 22. 2. 2022 za domače osebe iz registra in z dne 3. 2. 2022 za tuje osebe iz evidence.
15 V svojem letnem poročilu jih podrobno opisuje Inšpektorat RS za delo (2020), str. 80-83.
16 Več o tem K. Kresal Šoltes (2016), E. Zirnstein et al. (2021) in S. Sedmak et al. (2021).
17 ETUC (2019).
18 Zavod RS za zaposlovanje (2022a).
19 Podatek se nanaša na december 2008.
20 Zavod RS za zaposlovanje (2022b).