Praktični vidik ureditve stikov pod nadzorom

Ena izmed omejitev je tudi odločitev o izvajanju stikov pod nadzorom. DZ določa, da je le-ta dopustna samo z začasno odredbo. 163. člen pravi, da sodišče lahko z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen. Sodišče določi kraj in čas stikov po predhodnem dogovoru s centrom za socialno delo ali z zavodom, v katerega je bil otrok nameščen. Stiki se izvajajo največ dve uri na teden.

Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev in je ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati. Strokovna oseba spremlja potek stikov in enkrat mesečno pripravi poročilo o poteku stikov, ki ga pošlje sodišču. Po 164. členu DZ strokovna oseba centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen, udeležence stika tudi pripravi na stik. Prav tako pa spremlja, ali stik za otroka predstavlja tako psihično obremenitev, da je ogrožen njegov telesni ali duševni razvoj. V tem primeru sodišču v poročilu predlaga ustrezno spremembo izrečenega ukrepa.

Razlogi za takšno omejitev stikov

Konkretnih razlogov, ki so podlaga za sodno odločbo o takšni obliki izvajanja stikov, tretjem odstavku 164. člena, od koder izhaja, da če je začasna odredba izdana zaradi dolgotrajne prekinitve stikov, mora strokovna oseba s svetovalnim delom udeležencem stika pomagati pri ponovni vzpostavitvi stikov. To pomeni torej, da je eden od razlogov za odločitev o takšni obliki stikov tudi dolgotrajnejša prekinitev stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem.

Je pa tako iz javno dostopne sodne prakse kot tudi prakse sodišča, na katerem delam, mogoče ugotoviti, da je to primerna oblika pri konkretni ogroženosti ali psihofizičnem nasilju (sum spolne zlorabe, fizično nasilje, alkoholizem in druge odvisnosti ...). Prav tako je to primerna oblika izvajanja stika tudi tedaj, ko je starš nesposoben ali manj zmožen samostojno izvajati stik (npr. v primeru duševnih bolezni, duševnih motenj ali duševnih in tudi drugih oblik manjrazvitosti starša), podrobneje VSL sklep IV Cp 3378/2016.

Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je opozorilo na to obliko stikov v primeru Cînta proti Romuniji, kjer so domača sodišča utemeljevala svojo odločitev (omejila so stike očeta z otrokom dvakrat tedensko in ob prisotnosti otrokove matere) na očetovi duševni motnji, ne da bi ugotavljala vpliv te motnje na izvajanje skrbi do otroka, obenem pa niso raziskala nobenih alternativnih poti, kot so stiki pod nadzorom strokovnih oseb pristojnih organov za varstvo otrok, ne pa matere.