Na podlagi posredovanih informacij IP posreduje, skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 (Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (UZInfP), neobvezno mnenje v zvezi z omenjenim vprašanjem. Ob tem poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov. Zato IP v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila z vidika varstva osebnih podatkov.
Za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo razkritje s posredovanjem, mora imeti upravljavec zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe (privolitev, pogodba, zakon, izvajanje javne naloge itn.). Več o pravnih podlagah si lahko preberete na povezavi.
Za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih je relevanten predvsem 48. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Nadalje drugi odstavek 106. člena ZVOP-1 določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev. Poleg samega obstoja pravne podlage pa mora delodajalec upoštevati tudi t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov iz člena 5(1)(c) Splošne uredbe, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.
Iz navedenega izhaja, da mora delodajalec v konkretni situaciji ugotoviti, ali je določena obdelava podatkov potrebna za določene namene, npr. za namen komunikacije s strankami, zagotavljanja transparentnosti poslovanja s strankami ipd., zaradi česar bi bilo razkritje delavčevega imena stranki dopustno. Morebitna vložitev tožbe zoper delavca ni povezana s samim poslovanjem s stranko. Prav tako poseben zakon, na podlagi katerega bi bil delodajalec dolžan posredovati ime in priimek delavca stranki, ki ta podatek potrebuje za vložitev tožbe, ne obstaja. Zato bi ji osebne podatke delavca načeloma lahko posredovali le na podlagi njegove privolitve.
Vir: Informacijski pooblaščenec (IP), 4. oktober 2021
