Sodna praksa je že zavzela jasno stališče, da je v našem plačnem sistemu uveden sistem bruto plače, zaradi česar oženje pristojnosti delovnega sodišča izključno na odločanje o delavčevi pravici do neto plače ni ustrezno.1 Delavec ima namreč pravico do bruto plače po določbah od 126. do 129. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), 2 katere del so davki in prispevki, ki jih je delodajalec dolžan plačevati za delavca v skladu s predpisi. 3
Iz sodne prakse4 tako izhaja, da delavcu ni mogoče odreči sodnega varstva za terjatve iz naslova neizplačane bruto plače, do katere je upravičen po pogodbi o zaposlitvi, in je za take spore delovno sodišče tisto, ki je stvarno pristojno v skladu z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). 5
Iz več sodnih odločb Vrhovnega sodišča RS 6 pa sicer izhaja stališče, kot vam jo ponuja vaš delodajalec, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati, ter da je ob izplačilu prejemka to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. V teh primerih je Vrhovno sodišče RS (dodatno) pojasnilo, da v konkretnem primeru delovno sodišče ne more in ne sme odločiti o tožbenem zahtevku, da je delodajalec v korist delavca dolžan za posamezni mesec spornega obdobja plačati posamezne prispevke za socialno varnost iz delovnega razmerja v vtoževani višini, saj sodi vprašanje o tem, katere prispevke, od katerih osnov in v kakšni višini jih je dolžan delodajalec obračunati in plačati za tožečo stranko, v pristojnost davčnih organov. V vseh teh primerih so delavci zahtevali, da se delodajalcu naložita obračun ter plačilo davkov in prispevkov na prisojeno odškodnino za premoženjsko škodo, čeprav bi obveznost plačila teh dajatev nastala šele po izvršitvi plačila na podlagi sodbe in v času odločanja sodišča še ni obstajala.
Zato teh stališč ni mogoče primerjati z vašim primerom 7 in stališče vašega delodajalca ne drži. Če torej od svojega delodajalca terjate plačilo prispevkov (določenih po višini po podatkih iz evidenc davčnega organa) iz naslova bruto plače, ker vam je delodajalec v nekem obdobju izplačeval le neto plačo, prispevke pa je le obračunal, ne pa tudi plačal, bo delovno sodišče o takem zahtevku odločalo.
Vir: Weber Nana, Vložitev tožbe na plačilo prispevkov, Pravna praksa, št. 26-27, 2021
