Danes je Evropska komisija izdala drugo poročilo o vladavini prava. Letošnje poročilo se, enako kot lansko, osredotoča na področje neodvisnosti pravosodja, okvir za boj proti korupciji, pluralnosti medijev, ter na institucionalne in ustavne zadeve v posameznih državah članicah. Na področju resorja Ministrstva za pravosodje je iz letošnjega poročila na nekaterih področjih opazen napredek v primerjavi z lanskim letom, nekateri izzivi, ki jih sicer že naslavljamo, pa so še prisotni.
V poročilu je tako izpostavljena izboljšava zakonskega okvira za delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bila sprejeta oktobra 2020, in s katero je Komisija pridobila nova orodja na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije. Novela zakona je, poleg jasnejše razmejitve pristojnosti komisije in drugih organov, s podrobnejšo ureditvijo postopkov prinesla tudi več pravne varnosti za osebe, ki so v takšni ali drugačni vlogi v njih udeležene. Na ministrstvu smo se aktivno vključili v zagotovitev dodatnih sredstev za delo Komisije, zlasti za izboljšave informacijskega sistema, ki bo olajšal delo tako Komisiji kot tudi zavezancem, prav tako je bila na predlog ministrstva, kljub omejitvam v okviru varčevalnih ukrepov, zagotovljena pravna podlaga za dodatne zaposlitve tako v letu 2021 kot tudi v letu 2022.
Poročilo izpostavlja tudi določene vidike kazenskega postopka, na katere smo bili pozorni pri pripravi sprememb procesne zakonodaje. Z decembra 2020 sprejeto novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O) smo na podlagi izkušenj dela pravosodja v epidemiji razširili možnosti uporabe videokonferenc v kazenskem postopku; prav tako pa na ministrstvu zagotavljamo tudi opremljanje sodišč z ustreznimi avdio-video konferenčnimi (AVK) sistemi. Pospešek uvedbi elektronskega poslovanja v kazenskem postopku bo gotovo prinesel tudi prenovljen Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku, tako na področju vročanja pisanj kot vlaganja vlog ter elektronskega poslovanja med pravosodnimi organi. Odzvali smo se tudi na problematično prakso reševanja zahtev za dostop do informacij javnega značaja pravosodnih organov po sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je izključila uporabo režima informacij javnega značaja v kazenskem postopku. Ta je odslej spet možna, seveda z varovalkami, ki jih predpisuje Zakon o dostopu do informacij javnega značaja.
Posebej velja pozdraviti tudi navedbo v poročilu, da je Varuh človekovih pravic v letu 2020 pridobil najvišji status po tako imenovanih Pariških načelih o položaju in delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice. K temu so pomembno prispevale izboljšave zakonskega okvira, ki jih je ministrstvo pripravilo leta 2017. Pridobljeni status A pomeni mednarodno priznanje, da slovenski Varuh dosega najvišje standarde delovanja neodvisne nacionalne institucije za varstvo in promocijo človekovih pravic.
Epidemija je pokazala, da je potrebno pospešiti uvajanje digitalnih orodij za elektronsko komunikacijo v pravosodnem sistemu. Komisija je v poročilu prepoznala napredek na področju uvedbe in nadgradnje digitalnih orodij sodišč za upravljanje in obvladovanje sodnih postopkov, elektronsko vlaganje predlogov na področju zemljiške knjige, postopkov zaradi insolventnosti, sodnega registra in izvršbe na podlagi verodostojne listine. Kot pozitivni napredek v elektronskem poslovanju na sodiščih je še izpostavila vlaganje elektronskih vlog v družinskopravnih zadevah s strani centrov za socialno delo, ter na novo vzpostavljen elektronski dražbeni sistem nepremičnin, premičnin in premoženjskih pravic v izvršilnih postopkih. S februarjem 2021 je namreč začel delovati portal e-dražbe, kjer so na enem mestu objavljene aktualne dražbe slovenskih sodišč. Portal vsem zainteresiranim kupcem, s pomočjo naprednega iskalnika, omogoča hiter, enostaven in brezplačen dostop do podatkov o predmetih prodaje v sodnih postopkih, pa tudi lokacijsko neodvisno in anonimno spletno draženje. Draženje je zaenkrat možno le pri prodaji nepremičnin in pravic v izvršilnih postopkih.
Kot izziv za napredek še ostaja širitev možnosti elektronskega poslovanja med sodiščem in strankami postopka, ter med samimi sodišči. Ministrstvo je določene korake na normativnem področju storilo konec lanskega in začetek tega leta in prenovilo podzakonske akte o elektronskem poslovanju v sodnih postopkih. Še naprej bo nadaljevalo z zagotavljanjem tako ustreznih normativnih podlag kot tudi sredstev za videokonferenčne obravnave na sodiščih. Rdeča nit pri informatizaciji procesov je, poleg razbremenitve dela sodišč, predvsem približati pravosodje in sodne postopke strankam in zagotoviti večjo transparentnost delovanja sodišč.
V delu, kjer se poročilo osredotoča na področje neodvisnosti pravosodja, je poudarjeno, da se je dojemanje neodvisnosti sodstva v Sloveniji že tretje leto zapored izboljšalo tako s strani splošne javnosti kot s strani gospodarstva. Poročilo prav tako izpostavlja pobudo pravosodja za izboljšanje področja disciplinskih postopkov zoper sodnike – tako ugotavljajo, da je Sodni svet v marcu 2021 pripravil podrobno analizo poteka disciplinskih postopkov in pripravil predlog možnih sprememb v smeri skrajšanja trajanja postopkov. Ministrstvo za pravosodje na tej podlagi že pripravlja ustrezne normativne izboljšave.
Zaradi epidemije COVID – 19 se je še toliko bolj izrazila potreba po delu na daljavo, zato je Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s pravosodjem zagotovilo dodatno opremo za izvajanje videokonferenc, in sicer je kar za trikrat povečalo zmogljivost njihovega izvajanja. Prav tako se je nekoliko povečal tudi obseg sredstev namenjen pravosodju.
Čeprav s stališča pripada in njegovega obvladovanja leto 2020 zaradi epidemije ni reprezentativno, še vedno glede trajanja postopkov izstopajo kazenski postopki glede gospodarskega in finančnega kriminala, zlasti pranja denarja. V poročilu je tudi izpostavljeno podaljšanje postopkov na prvi stopnji pred upravnim sodiščem. Obe problematiki sta kompleksni in dolgoročni in jih ministrstvo naslavlja z več komplementarnimi ukrepi (priprava sprememb Zakona o upravnem sporu, opozarjanje na ustrezno vključevanje in načrtovanje dodatnih sredstev upravnemu sodstvu pri določanju novih pristojnosti in nalog, aktivnosti za oblikovanje e-kazenskega spisa, zakonska zahteva po urejenosti kazenskega spisa glede na odločilne dokaze, zakonska možnost izdelave ločenih mnenj v kazenskih zadevah na Vrhovnem sodišču, zamejitev vračanja drugostopenjskih sodišč v ponovno sojenje, in podobno). Poročilo Evropske komisije izpostavlja tudi, da Slovenija še ni predlagala kandidatov za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev; Ministrstvo za pravosodje je 9. 7. 2021 objavilo nov javni poziv državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev.
Poročilo Evropske komisije o stanju vladavine prava za leto 2021 odraža več izboljšav, ki so jih Ministrstvo za pravosodje in Vlada RS, v sodelovanju s pravosodnimi deležniki, naredili na področju pravosodja v preteklem letu, kljub epidemiji.
