V organizacijah, podpisnikih izjave, so prepričani, da zakonodajne aktivnosti za prilagoditev prevozov v cestnem prometu vodijo v slabitev zaščite taksistov. Spomnili so, da so že prejšnje koalicije skušale "pod krinko tehnoloških inovacij" dodatno prekarizirati pogoje dela taksistov, tudi ta predlagana novela pa da znižuje standarde zaščite delavk in delavcev in prireja zakonsko podlago za delovanje podjetij, kot je ameriški Uber.
Po njihovem mnenju ta korporacija v Sloveniji močno lobira, da bi si zagotovila prilagoditev zakonodaje, pri čemer pa opozarjajo, da različne vladne koalicije ne gredo na roko samo Uberju, ampak tudi ostalemu kapitalu, saj da poskušajo "zadnjih nekaj let vztrajno omehčati zakonodajo, da bi s favoriziranjem poceni storitev in blaga znižali tudi obstoječe delavske standarde, plače in socialno varnost".
Kot pojasnjujejo, bi Uber s svojim poslovnim modelom, utemeljenim na izogibanju zaposlovanju delavcev in vsiljevanju statusa samostojnega podjetnika ali pogodbenega delavca, še dodatno poslabšal že zdaj za taksiste neurejeno področje, kjer so prepuščeni samim sebi, saj so plačani glede na opravljeni promet, sami pa poskrbijo za vse stroške in nase prevzemajo tudi vsa druga poslovna tveganja.
Algoritem Uberjeve aplikacije, kot navajajo podpisniki izjave, pa ne udarja le po delavcu, ampak tudi po uporabnikih, saj jim avtomatsko dviguje ceno, ko pride do večjega povpraševanja. Spomnili so tudi na številne postopke proti Uberju v evropskih državah.
"S tem, ko vladajoči deregulirajo gospodarstvo in v imenu rasti v državo vabijo tovrstna podjetja, se jasno postavljajo na stran kapitala, ki ga dobrobit delavcev ne briga," pravijo podpisniki. Po njihovem mnenju nizke cene blaga in storitev na kratek rok mogoče res navdušijo potrošnike, a dolgoročno to ustvarja razmere, "v katerih bomo vsi delali v nevzdržnih pogojih, kot delajo vozniki Uberja po svetu, trgovci diskontnih trgovin, agencijski delavci, delavci čistilnih servisov itd.".
Podpisani zato od članov odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki bo o zakonskem predlogu odločal danes, zahtevajo, da zakonske ureditve ne prilagajajo interesom korporacij, da predlog novele zavrnejo, da uzakonijo učinkovito delavsko zaščito in boljše delovne pogoje ter da izboljšajo varstvo okolja.
Pod izjavo so podpisani Raziskovalni odbor CEDRA, Sindikat Glosa, Svobodni sindikat Slovenije, Delavska svetovalnica, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Lista demokratičnega študentstva, Sindikat osebne asistence in Sindikat Lidl.
Pred tem so sicer podporo omenjenemu predlogu zakonske novele izrekli v Slovenskem avtomobilskem grozdu in še šestih podjetjih, ki delujejo na področju mobilnosti. Na infrastrukturnem ministrstvu pa ves čas opozarjajo, da predlog ne spreminja obstoječih pravil, ampak upošteva delovnopravno zakonodajo in bistveno izključuje delo na črno.
Po predlogu bodo namreč morali imeti vozniki, ne glede na to, ali bodo vozili s taksimetrom ali prek aplikacije, sklenjeno delovno razmerje po delovni zakonodaji z vsemi dovoljenji. Sprememba zakonodaje, vsaj sodeč po raziskavi družbe Valicon, uživa tudi večinsko podporo javnosti.
