Kot izhaja iz obtožnice, naj bi obdolženi nekdanji članici uprave medtem že likvidirane Probanke zavedli omenjena dolgoletna komitenta banke s tem, da sta ju v prizadevanjih za odpravo kapitalske neustreznosti banke leta 2011 prepričali v nakup delnic z obljubo o poznejšem ponovnem odkupu ali nadaljnji prodaji. Omenjeni podjetji naj bi bili s tem oškodovani za okoli 1,5 milijona evrov.
Oba podjetnika sta danes vztrajala pri tem, kar sta doslej že večkrat povedala na sodišču. Šamperl je dejal, da nima kaj za dodati, saj mu pešata zdravje in spomin in zato ne želi podajati morebitnih napačnih navedb. "Mene je to ubilo. Ne morem več," je dejal.
Tudi Igerc je bil ogorčen, da mora v tej zadevi že tretjič pojasnjevati sodišču to tudi zanj neprijetno izkušnjo s Probanko. Kljub temu je ponovil, da je takrat zaupal banki, saj ga je nanjo vezalo dolgoletno sodelovanje. "Skupaj smo rasli," je povedal.
Kot je dejal, je osnovni dogovor o omenjenem poslu z delnicami sklenil s takratno predsednico uprave Pajenkovo, nakup pa je operativno speljala Lahova prek njihove pravne službe.
Romana Pajenk in Milana Lah sta bili za poslovno goljufijo pred dobrima dvema letoma obsojeni vsaka na leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni, a sta uspeli s pritožbo na višjem sodišču, zato jima zdaj na mariborskem okrožnem sodišču sodijo znova.
Novemu senatu predseduje sodnica Andreja Lukeš, ki je bila danes znova soočena z ugovorom zagovornika Pajenkove Francija Šošteriča, da specializirano državno tožilstvo sploh ni pristojno za takšne tožbe. Tožilec Luka Moljk je ocenil, da je ugovor neutemeljen, saj da se je glede tega že večkrat opredelilo vrhovno sodišče, ki je ocenilo, da je to predmet notranje tožilske razporeditve dela, ne pa okoliščina, ki bi pomenila, da je obtožnico vložil nepristojni tožilec. Šoštarič je vztrajal, da tožilstvo ni predložilo ustrezne sodne prakse, a je sodni senat njegov ugovor danes znova zavrnil.
Na predhodnem sojenju sta Pajenkova in Lahova vztrajali, da nista imeli namena nikogar preslepiti in da ne enemu ne drugemu podjetniku nista obljubljali več od tistega, kar je bilo predvideno v pravilih dokapitalizacije. Ob tem sta v en glas zatrjevali, da je bila Probanka v nasprotju s takratnimi trditvami Banke Slovenije likvidna banka in da razlogi za likvidacijo banke še danes niso znani.
Za poslovno goljufijo, s katero je bila pridobljena velika premoženjska korist ali nastala velika premoženjska škoda, je zagrožena kazen do deset let zapora.
Pajenkova in Lahova sta v omenjeni zadevi prvič sedli na zatožno klop leta 2015, ko jima je specializirano državno tožilstvo očitalo zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti, ki naj bi ga storili v okviru zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke. Po več kot letu dni premora je tožilec spremenil obtožnico v kaznivo dejanje poslovne goljufije.
