Fiskalni svet je ocenil vladne proračunske dokumente za obdobje 2021 do 2024, in sicer predlog spremenjenega odloka o okviru za pripravo proračunov za obdobje od 2020 do 2022, predlog odloka o okviru za pripravo proračunov za obdobje od 2022 do 2024 in osnutek Programa stabilnosti 2021.
Kot je na današnji spletni novinarski konferenci dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, predvideno poslabšanje strukturnega položaja letos in prihodnje leto izhaja zlasti iz investicij. "To je upravičen razlog, težava je predviden sorazmerno velik obseg, pri čemer se pojavi vprašanje upravljanja in učinkovitosti," je dejal in opozoril, da je le majhen delež virov predviden iz evropskih nepovratnih sredstev.
"Imamo opravka s poslabšanjem fiskalnega položaja zaradi strukturnih ukrepov, ki so že bili sprejeti. Učinek tega poslabšanja je 330 milijonov evrov na letno. Zato ugotavljamo, da se kratkoročno položaj javnih financ poslabšuje," je opozoril.
V obdobju 2023-2024 vlada predvideva zmanjšanje nominalnega primanjkljaja, kar nakazuje nekoliko restriktivnejšo fiskalno politiko. A projekcije v določenem delu izdatkov niso realistične oz. bi za uresničitev zahtevale sprejetje ukrepov, ki pa v predloženih dokumentih niso predstavljeni, je izpostavil Kračun.
"Ni težava nizka rast izdatkov, težava je, ali je realna, saj dokumenti ne omenjajo ukrepov za njihovo znižanje," je pojasnil. Primerjava stopnje rasti izdatkov v teh letih in v letih pred krizo kaže na bistveno razliko. Izdatki javnega sektorja in sektorja država naj bi bili zelo disciplinirani in skromnih rasti, čeprav se predvideva, da bo gospodarska rast takšna kot pred krizo. "Program stabilnosti pa nam ne postreže z ukrepi, ki bi omogočili, da bi verjeli v realnost takšnega izračuna oz. projekcij," je bil jasen Kračun.
Precej optimistične so po oceni sveta tudi predpostavke glede sposobnosti pridobivanja evropskih sredstev. Do vključno leta 2024 naj bi namreč porabili več kot tri četrtine vseh nepovratnih sredstev, ki so na voljo v naslednjih 10 letih, so navedli.
Fiskalni svet je opozoril še na povišanje dolga, ki je v krizi v pretežni meri razumljivo. Predvideno visoko nominalno rast dolga pa bi bilo po njegovem mnenju treba učinkovito izkoristiti za krepitev gospodarskega potenciala. Ob tem je opozoril, da bi lahko vztrajanje dolga na visoki ravni dodatno ogrozilo dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Glede ukrepov za omejevanje posledic epidemije je svet ocenil, da so bili zasnovani ustrezno, njihov obseg pa je bil primerljiv z drugimi državami EU. Vendar so bili poleg njih sprejeti oz. so napovedani ukrepi, ki poslabšujejo strukturni položaj javnih financ in omejujejo manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v naslednjih letih. "Takšno ukrepanje je v danih razmerah neustrezno, zato pozivamo vse deležnike, da ne sprejemajo nadaljnjih strukturnih ukrepov, ki bi ta manevrski prostor dodatno omejevali," je podčrtal Kračun.
Kot je opozoril, vsi ti dokumenti v projekcijah ne upoštevajo davčnih sprememb, ki jih načrtuje vlada. "Znižanje davkov na področju stroškov dela so koristni. A ti ukrepi niso upoštevani v projekcijah," je dejal Kračun in spomnil, da je treba biti pozoren na učinke tako na prihodkovni kot odhodkovni strani proračuna. "Glede na to, da naj bi reforma kratkoročno znižala javnofinančne prihodke, je vprašanje, kako bo izpad nadomeščen. Za to ni verodostojnih izračunov," je opozoril.
