Ustavno sodišče je s sklepom U-I-16/21 začasno zadržalo izvrševanje tretjega, četrtega in petega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih ter 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih. Zadržane določbe bi delodajalcu omogočile, da bi smel dati delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker je ta izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zadržanje izvrševanja daje slutiti, da se Ustavno sodišče nagiba k temu, da bi takšen odpovedni razlog ocenilo kot neustaven.
Dosedanje stališče spremenjeno brez pojasnila
V preteklih podobnih postopkih je Ustavno sodišče večkrat odločilo, da pobud oziroma zahtev sploh ne bo obravnavalo, in jih je zavrglo. Odločitev je utemeljevalo s tem, da predlagatelji, ki so izpodbijali zakonske ureditve o možnosti upokojevanja zaradi nastopa pogojev za upokojitev, niso izkazali ogroženosti pravic delavcev. Iz tokratnega zadržanja izvrševanja izhaja ne le, da Ustavno sodišče sedaj ocenjuje, da je podana ogroženost pravic delavcev, pač pa del besedila: "Ustavno sodišče s tem spreminja svoje stališče, po katerem prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne more pomeniti ogroženosti pravic delavcev, saj jim je socialna varnost na koncu poklicne kariere zagotovljena s pridobitvijo starostne pokojnine brez zmanjšanja," daje slutiti, da se Ustavno sodišče nagiba k oceni, da je odpovedni razlog izpolnitve pogojev za upokojitev v neskladju z ustavo.
Glede na preteklo prakso je takšna možnost dokaj presenetljiva in pričakovati bi bilo, da bo Ustavno sodišče v sklepu pojasnilo vsaj temeljne nosilne argumente za morebitno neustavnost. Tega v sklepu ni zaslediti. Povzete so le navedbe vlagatelja zahteve, da naj bi odpoved zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev povzročila:
- poslabšanje materialnega položaja delavcev (nižji odmerni odstotek pokojnine, prikrajšanje zaradi nezmožnosti prejemanja dela pokojnine poleg plače) in
- izgubo poklicnega udejstvovanja, lastnega potrjevanja z osebnim delom, občutka tako pridobljenega zadoščenja ter pomembnosti za družbo in s tem osebnega dostojanstva.
Upokojitev okrni človekovo dostojanstvo?
Poenostavljeno povedano gre torej za vprašanje psiholoških elementov ter ekonomskega elementa kombinacije plače in prejemanja dela pokojnine (upravičenost do dela pokojnine je bila v preteklosti uvedena zaradi spodbujanja ohranjanja zaposlitve za starejšo populacijo). Nič od tega se ne zdi kot z ustavo zavarovana kategorija.
Pravico do dostojanstva običajno povezujemo z drugimi upravičenji, in ne s pravico do zaposlitve tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Vprašanje, ki se postavi, je namreč, ali sam prehod iz statusa zaposlenega v status upokojene osebe sploh lahko opredelimo kot kršitev ustavne pravice iz 34. člena Ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Zdi se namreč, da sama upokojitev ne more biti poseg v dostojanstvo, saj zgodovinski pogled na prizadevanja za pravico do upokojitve kaže prav nasprotno, in sicer da je bila pravica do upokojitve uvedena prav zaradi zagotovitve dostojne starosti. Psihološki element, da nekdo čuti osebno zadovoljstvo in življenjsko poslanstvo, da hodi v službo in da se morda v službi počuti bolje kot doma, pa težko uvrstimo v kategorijo z ustavo varovanih pravic.
Ob tem velja izpeljati primerjavo z elementi varovanja pred odpovedjo, ki izhajajo iz Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki v 4. členu določa, da naj delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami delodajalca, pri čemer v 5. in 6. členu kot primere razlogov, ki jih ni mogoče šteti kot resne razloge za prenehanje, našteva:
- članstvo in delo v sindikatu,
- delovanje v svojstvu delavskega predstavnika,
- uporabo pravnih sredstev zoper delodajalca,
- odsotnost zaradi porodniškega dopusta ali bolezni ali poškodbe
- ter: raso, barvo kože, spol, zakonski stan, družinske obveznosti, nosečnost, veroizpoved, politično mnenje, nacionalno pripadnost, socialno poreklo.
Zanimivo je, da konvencija ne navaja starosti kot razloga, ki ne bi bil resen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz tega lahko sklepamo, da starost je lahko resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšno ugotovitev podpira na primer tudi zgodovinski pregled, ki pokaže, da je bil razlog izpolnitve pogojev za upokojitev odpovedni razlog po 101. členu nekdanjega Zakona o delovnih razmerjih, ki je veljal od leta 1990 do 2002. Temu je s podobno ureditvijo sledil na primer Zakon za uravnoteženje javnih financ, glede katerega je Ustavno sodišče zahtevo za presojo ustavnosti celo zavrglo, ker je ocenilo, da to ne ogroža pravic delavcev. Nadalje pa podoben, čeprav na videz drugače formuliran odpovedni razlog vsebuje na primer tudi 74. člen Zakona o sodniški službi, ki določa, da sodniku preneha sodniška služba po zakonu z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti. Podobno določa tudi 72. člen Zakona o državnem tožilstvu. Zanimivo je, da je Ustavno sodišče v zvezi s prenehanjem funkcije rednega profesorja po Zakonu o visokem šolstvu odločilo, da je neustavna določba, da položaj rednega profesorja preneha, ko dopolni 65 let starosti, ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje za upokojitev ali ne. V odločbi U-I-22/94 je poudarilo, da je razlog za razveljavitev te ureditve prav v tem, da zakon ne upošteva splošne ureditve, da zaposlitev lahko preneha šele, ko delavec izpolni pogoje za upokojitev.
Delodajalec je zdaj v celoti vezan na želje starejšega delavca
V zvezi z ureditvijo odpovedi iz razloga izpolnitve pogojev za upokojitev sta dva nasprotujoča si interesa:
1. Delavec lahko zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev kadarkoli odpove pogodbo o zaposlitvi. Lahko se odloči tudi, da bo delal s krajšim delovnim časom in s tem prejemal plačo za krajši delovni čas in še del pokojnine.
2. Na drugi strani pa delodajalec nima prav nobenega vzvoda, da bi lahko delavcu ob izpolnitvi pogojev za upokojitev dal odpoved. Celo več: starejšemu delavcu mora zagotavljati delo v prilagojenem režimu, ki časovno ni omejen, tako da delavec lahko, teoretično, vztraja v delovnem razmerju tudi do svojega 100. leta in več ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Janez Tekavc: (Ne)ustavnost odpovedi zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev; ali na portalu Pravna praksa, št. 10, 2021.
>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.
