Skupno izjavo Sveta EU, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, usklajeno na ravni pogajalcev, so danes obravnavali in soglasno podprli veleposlaniki članic pri EU. Dokončno se potrdi s pisnim postopkom, ki naj ne bi bil dolg.
V četrtek bo o njej razpravljala in jo po pričakovanjih podprla tudi konferenca predsednikov v Evropskem parlamentu, ki vključuje predsednika in vodje političnih skupin. Drugi postopki v parlamentu niso predvideni.
Osnutek izjave na štirih straneh je tarča kritik, da so institucije zelo podrobno opredelile upravljanje konference, zelo ohlapni pa ostajajo njeni cilji. "EU mora pokazati, da lahko zagotovi odgovore na skrbi in ambicije državljanov," piše v osnutku.
Proces, ki bi se po prvotnih načrtih moral začeti 9. maja lani med hrvaškim predsedovanjem, naj bi se sedaj začel leto pozneje, prav tako na dan Evrope. Namesto dveh let naj bi trajal leto dni, saj so sklepi predvideni do pomladi prihodnje leto
Pri tem naj bi vztrajal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki očitno želi, da se proces sklene pred francoskimi volitvami. Slovenijo kot naslednjo predsedujočo kratek časovni okvir skrbi, je nedavno povedal državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan.
Bistveno vlogo pri izvedbi konference naj bi igrala interaktivna in večjezična digitalna platforma.
Konferenco naj bi vodili predsedniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta EU. To pomeni, da bi pri vodenju v drugi polovici leta sodeloval tudi slovenski premier Janez Janša.
Vzpostavili naj bi tudi izvršni odbor, ki naj bi ga sestavljali po trije predstavniki parlamenta, Sveta EU oziroma rotirajočega predsedstva in komisije z enakovredno vlogo. Vsaka institucija naj bi imela tudi do štiri opazovalce.
S tem naj bi ustregli parlamentu, ki je zahteval zastopanost vseh sedmih političnih skupin, ter obenem zagotovili enakovredno vlogo institucij. Poudarek je tudi na vlogi nacionalnih parlamentov in strukturi, ki naj ne bi terjala novih proračunskih sredstev.
Konferenco je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leynova obljubila Evropskemu parlamentu, da bi si zagotovila njegovo podporo, potem ko so voditelji članic pri izbiri predsednika komisije ignorirali sistem vodilnih kandidatov, ki daje parlamentu ključno vlogo. Članice že od začetka nad projektom niso navdušene.
Za članice je pomembno, da konferenca ne bi vodila v spremembe v institucionalnem ravnotežju, da se torej ne bi krepila moč parlamenta na račun moči sveta, ki združuje članice unije, na primer z uvajanjem nadnacionalnih list, sistemom vodilnih kandidatov ali uvedbo zakonodajne pobude parlamenta.
V Bruslju z več strani prihajajo opozorila, da je ključno odgovoriti na temeljno vprašanje namena konference, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ko podobne pobude niso prinesle rezultatov, ter da je treba preprečiti razpravo o vprašanjih iz bruseljskega mehurčka, ki jih ljudje ne razumejo.
Posvetovanja z državljani niso nič novega, saj potekajo najmanj od leta 2017. Približevanja državljanom, ki je že vseskozi mantra EU, se je namreč unija dejavneje znova lotila po odločitvi Britancev za brexit. Proces ni za zdaj prinesel nič otipljivega.
